Izobrazba

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  * 

3. knjiga: Družbene osnove tretje svetovne teorije

IZOBRAZBA

Izobrazba oziroma učenje nikakor ne predstavlja zgolj uradnih učnih načrtov in tistih predpisanih predmetov v učbenikih, ki so se jih mladi primorani učiti med točno določenimi šolskimi urami. Takšen tip izobrazbe, ki v današnjem času sicer prevladuje po vsem svetu, je v nasprotju s človekovo svobodo. Obvezno šolanje, ki ga države vsiljujejo mladim, je le ena od metod poseganja v človekovo svobodo. Povzroča zatiranje človekovih talentov in nasilno usmerjanje njegovih izbir. Predstavlja diktatorsko dejanje, saj v človeku uniči svobodno izbiro, kreativnost in njegovo odličnost. Siliti ljudi, da se učijo po točno določenem načrtu in z vsiljenimi predmeti ni nič drugega kot diktatorsko dejanje.

Obvezno in poenoteno izobraževanje v resnici predstavlja umetno poneumljanje množic. Države predpisujejo uradne učne načrte in silijo učence v njihovo izpolnjevanje. Vse tovrstne metode morajo izginiti v procesu kulturne revolucije, ki bo zajela ves svet in bo osvobodila človeški um obstoječe blaznosti, s katero se načrtno prikraja njegov okus, miselnost ter sposobnost ustvarjanja lastnih predstav.

Vse do sedaj povedano še ne pomeni, da bi morali zapreti vse šole in izobrazbi obrniti hrbet, kot si morda zmotno predstavljajo površni bralci. Nasprotno, pomeni namreč, da bi morala družba zagotoviti vse možne vrste izobrazbe in ljudem ponuditi, da si svobodno izberejo, kaj se želijo učiti. To seveda zahteva zadostno število šol za različne oblike izobraževanja, saj njihovo pomanjkanje omejuje človekovo svobodno izbiro in ga sili k izbiri predmetov, ki so pač na voljo. Družbe, ki prepovedujejo ali pa po drugi strani monopolizirajo znanje, so nazadnjaške družbe ter povzročajo nevednost in sovražen odnos do svobode.

Nazadnjaške so zato vse družbe, ki prepovedujejo poučevanje religije v njeni pravi luči, ki monopolizirajo znanje o religijah ali pa ga v procesu poučevanja izkrivljajo. Enake so tudi vse družbe, ki znanje na različne načine tabuizirajo.
Znanje je namreč naravna pravica vsakega živega bitja, za katero ga nihče nima pravice prikrajšati, razen če se zanjo prikrajša sam. Nevednosti in omejenosti bo konec v tistem trenutku, ko bodo vse stvari prikazane v njihovi dejanski luči in bo znanje o njih dostopno vsakomur na način, kot mu to najbolj ustreza.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  * 

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«
–  arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet –  oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.

POLITIČNE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V prvem delu knjige je predstavljen način vzpostavitve resnične demokracije, vladavine ljudstva, z vzpostavitvijo ljudskih komitejev.

EKONOMSKE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V drugem delu knjige je predstavljena ekonomska osnova, ki odpravlja mezdno suženjstvo in vzpostavlja enakovredno delitev pridelkov med vse.

DRUŽBENE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V tretjem delu knjige je predstavljena družbena osnova in opredelitev posameznih skupin oziroma načinov združevanja ljudi.