Politična stranka

Moamer Gadafi: Zelena knjiga

Prevod: Društvo cinikov (2008–2009)

Ponovitev vsak ponedeljek in petek opoldne – po drugi molitvi.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  * 

1. knjiga: Politična osnova tretje svetovne teorije

POLITIČNA STRANKA

Politična stranka je sodobna oblika diktature. Je najnovejši diktatorski instrument vlade, s katero del vlada celoti. Obsegajoč skupino in ne individuuma, je politična stranka kljub vsemu sposobna prikazati lastnosti demokracije skozi ustanovitev svetov in odborov in skozi propagandne aktivnosti njenih članov. Toda politična stranka ni v nobenem pogledu demokratični instrument. To je organizacija, sestavljena iz posameznikov, ki delijo enake interese, ideje, kulturo, prostor ali doktrino. Združijo se in ustanovijo stranko, vse z namenom uresničevanja lastnih interesov ali pa vsiljevanja svojih idej, svoje doktrine na družbo kot celoto, s ciljem se polastiti oblasti kot instrumenta uveljavljanja njihovega političnega programa.

Demokratično gledano, noben od teh posameznikov oziroma članov politične stranke ne more vladati ljudstvu kot celoti, ki vsebuje različne interese, mnenja, dispozicije, prostor in verovanja. Politična stranka je diktatorsko orodje vlade, ki omogoča tistim z enakimi idejami ali interesi, da vladajo celotnemu ljudstvu. Dejansko pa stranka predstavlja zgolj majhno manjšino. Namen organiziranja politične stranke je kreacija orodja, s katerim se vlada ljudstvu, ne-strankarskim članom prebivalstva. V osnovi politične stranke temeljijo na teoriji dominantnosti in despotizma, to je manipulaciji ljudstva s strani strankarskega vodstva. Vodstvo trdi, da je namen njenega vzpona na oblast uresničevanje strankarskih ciljev in ta predvideva, da njeni cilji predstavljajo tudi težnje ljudstva. Tovrstno teoretiziranje predstavlja opravičilo za strankarsko diktaturo in je teorija, ki ji sledi katera koli diktatura.

Ne glede na raznolikost, politične stranke predstavljajo teorije, ki so v osnovi enake. A vendar je ravno strankarska pluralnost tista, ki stopnjuje boj za oblast in navadno izpodrine in uniči dosežke ljudstva ter spodkoplje kakršne koli družbeno koristne plane. Tovrstna destrukcija in spodkopavanje je namenjena kot opravičilo opozicijskim strankam, da spodnašajo vladajočo stranko. V medsebojnem boju se stranke redko poslužijo orožja, raje se zatečejo k blatenju kot taktiki diskreditacije. Boj se neizogibno širi nad družbeno najvitalnejše interese in nekateri od teh, če ne celo vsi, postanejo žrtev tega rivalstva in so v procesu tudi uničeni. Ta situacija služi argumentom opozicijskih strank napram vladajoči stranki ali koaliciji.

Če želi opozicijska stranka vladati, mora premagati obstoječe orodje vladavine. Da to doseže, mora opozicija spodkopati vladne dosežke, vreči seme dvoma na njihove plane, četudi bi ti bili dobrohotni za družbo, saj s tem dokaže nekompetentnost vladajočega orodja. Potemtakem interesi in družbeni programi postanejo žrtev boja moči med strankami. Dasiravno borba za oblast med političnimi strankami stimulira politično dejavnost, ima vendar na koncu poguben učinek na politično, družbeno in gospodarsko raven. Stalno kulminira zgolj v triumfu drugega orodja oblasti, torej zatonu ene stranke na račun druge, a tudi v porazu ljudstva, torej porazu demokracije. Treba je dodati, da so politične stranke odprte za raznorazno korupcijo in podkupovanja kot posledice notranjih in zunanjih interesov.

Prvotno se stranka formira kot predstavnica ljudi. A ne traja dolgo, ko strankarsko vodstvo postane predstavništvo svojih članov, kmalu zatem pa predstavlja le še elito. Jasno je, da je to igra sleparske farse, ki temelji na napačni obliki demokracije, njene prioritete pa so sebične in avtoritativne, ki jim goljufivo sledijo s političnimi igricami. To potrjuje dejstvo, da je strankarski sistem sodobno orodje diktature, ki ga svet še ni izkoreninil. Je diktatura moderne ere.

Ko se ustanovi parlament z zmagovito stranko, postane ta predstavniški dom te stranke, izvršna oblast, ki jo izvoli tovrstni parlament, pa postane strankarsko orodje za avtoriteto nad ljudstvom. Tako je stranka, ki naj bi svojo moč uporabljala za interes vseh ljudi, dejansko smrtni sovražnik večjega dela prebivalstva, najbolj pa opozicijski stranki ali strankam ter njenim podpornikom. To ne pomeni, da je opozicija ljudski varuh, ki bdi nad dejanji vladajoče stranke, temveč sama čaka na priložnost, ko bo stranko zamenjala. Legalni varuh, ki bdi nad vladajočo stranko je po principih sodobne demokracije parlament. Toda ker večino v parlamentu sestavljajo člani vladajoče stranke, ti tudi nadzorujejo delo svojih strankarskih kolegov v izvršni oblasti, torej stranka nadzoruje samo sebe. To stanje ilustrira potegavščino, napačnost in nedoslednost prevladujočih političnih teorij po svetu danes in te so tudi vir sodobne tradicionalne demokracije.

Politična stranka je sodobni ekvivalent plemenu ali sekti. Družba, ki ji vlada enostrankarski sistem, je podobna družbi, ki ji vlada eno pleme ali sekta, ker, kot smo omenili prej, politična stranka predstavlja vizijo ene skupine, interese ene družbene skupine, eno vero ali prostor, zatorej predstavlja manjšino prebivalstva. Podobno pleme ali sekta predstavlja manjšino prebivalcev in ima svoje posebne interese in vero, iz katere izhaja njihova vizija. Zgolj krvna žila predstavlja razliko med plemenom in politično stranko, vsekakor bi lahko bilo pleme temelj ustanovitve stranke. Ni razlike med strankarskim bojem za oblast in plemenskim ali sektaškim bojem za oblast. Kot je plemenski in sektaški režim politično obsojen in zavrnjen, bi tudi strankarski sistem moral biti obsojen in zavržen, saj vsi sledijo isti smeri, ki vodi k enakim izidom. Vpliv strankarske borbe na družbo je enako škodljiv in poguben, kot katere koli plemenske ali sektaške borbe.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  * 

Januarja 2008 se je aktualnopolitična redakcija odločila, da bosta dva izmed novinarjev prevzela prevod Gadafijeve Zelene knjige, ki so ga po poglavjih predvajali vsak drugi ponedeljek po dnevnem informativnem programu. V prvem prispevku so razložili, čemu dolgotrajno prevajanje celotne knjige:

»Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropsko demagogijo! Živela velika libijska revolucija!«
–  arheolog Klerik, 21. 1. 2008

Novembra 2009 se je odvrtel zadnji del in sklenil skoraj dvoleten podvig redakcije. V tem času se je poslušalstvo Radia Študent seznanilo s temeljnim delom libijskega revolucionarnega voditelja, v katerem je bila v preprostem jeziku ubesedena politična filozofija tretje univerzalne teorije, na kateri je temeljila 1973 vzpostavljena Socialistična ljudska libijska arabska džamahirija (1986 po bombardiranju ZDA preimenovana v Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo), katere moto se je glasil enotnost, svoboda, socializem. Po dobrem letu od zadnjega prevoda Društva cinikov, februarja 2011, se je v Libiji pričela državljanska vojna, ZDA in EU sta 25. februarja 2011 proti Libiji uvedli sankcije – na ta dan je aktualnopolitična redakcija na stari spletni strani Radia Študent objavila prevod Zelene knjige v treh delih: politične, ekonomske in družbene osnove tretje svetovne teorije. Marca 2011 je NATO pričel obsežno mednarodno vojaško intervencijo, ki se je zaključila z umorom Gadafija konec oktobra 2011. Dobro desetletje potem se spet –  oziroma kar še vedno – borimo proti evropski demagogiji, revolucionarna praksa in teorija z globalnega juga pa sta vse bolj prekriti z raznoraznimi sovražnimi propagandnimi izmišljotinami. Ponovitev celotnega prevoda, ki se bo predvajal od 5. januarja do 19. aprila 2024, je naš prispevek v boju za pogled človeštva.

POLITIČNE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V prvem delu knjige je predstavljen način vzpostavitve resnične demokracije, vladavine ljudstva, z vzpostavitvijo ljudskih komitejev.

EKONOMSKE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V drugem delu knjige je predstavljena ekonomska osnova, ki odpravlja mezdno suženjstvo in vzpostavlja enakovredno delitev pridelkov med vse.

DRUŽBENE OSNOVE TRETJE SVETOVNE TEORIJE

V tretjem delu knjige je predstavljena družbena osnova in opredelitev posameznih skupin oziroma načinov združevanja ljudi.