Sepulcher: Veins of the Void + Atavistic Decay: Demo MMXXIV

Začetek leta 2024 nas je presenetil z obilno količino novih izdaj iz podzemlja. Lanska zima je bila kar sušna za deathmetalsko podzemlje, letošnje leto pa se je začelo zelo obetavno. Novo leto tako začenjamo z dvema izdajama, najprej obravnavamo Norvežane Sepulcher, za njimi pa še demo Američanov Atavistic Decay.

Sepulcher: Veins of the Void (samozaložba, 2024)

Sepulcher smo že omenili, ko smo v eni od lanskih Tolp bumov obravnavali bratski bend Inculter. Takrat smo dejali, da neučakano pričakujemo novi material zasedbe Sepulcher. Septembra lani je bend objavil prvi singel Derealization, ki ga najdemo na novem EP-ju z naslovom Veins of the Void. EP je izšel le v digitalni obliki, pri čemer upamo, da bo material končal tudi na vinilu.

Glasba / Tolpa bumov

Inculter: Morbid Origin

Tretja plošča Norvežanov kaže na bolj odrasel in umirjen pristop do thrash metala

Luka Bevk

 / 19. 12. 2023

Veins of the Void je EP s tremi skladbami. Zagotovo gre za drugačen material, kot smo ga bili ob benda vajeni, toda vseeno slišimo izviren pečat, ki zaznamuje njihov zvok. Prvi izdelki benda so bili zelo sorodni tistim od benda Obliteration – slišali smo torej thrasherski death metal z močnim vplivom Autopsy. Novi material pa zveni drugače. Kitarske linije nas spominjajo na posthardcore bende, kot so bili denimo Norvežani The Spectacle, določeni rifi pa nas celo spomnijo na revolucionarno ploščo The Shape of Punk to Come Švedov Refused. Toda ta hardcore nota je zamaskirana z njihovim lastnim zvokom in z bolj metalskimi prijemi v določenih trenutkih, nastane pa mešanica vplivov, ki zveni zelo unikatno, poleg tega pa tudi zelo suvereno.

Druga skladba je na EP-ju od treh najkrajša, odlična počrnjena thrash skladba, predstavlja pa tudi edini trenutek na plošči, ko bend zares podivja. Starejši material je večinoma vseboval tako počasne kot hitre momente, novi EP tako še vedno ponuja množico različnih rifaž, so pa te sedaj bolj poenotene. Skladbe so tudi bolj lirične in čustveno nabite, ta čustvenost pa je usmerjena v mračneja občutja. Plošča kljub nekaterim bolj triumfalnim kitarskim linijam izpade zelo negativno nastrojeno in kakor usodno.

Potihem upamo, da se bo iz hibernacije zbudil še en soroden projekt z imenom Reptilian, kajti vsi člani Sepulcher igrajo tudi v tej zasedbi. Sepulcher so glasbo nazadnje izdali leta 2018, letos pa smo z navdušenjem sprejeli novo formo in predvsem njihovo novo muziko, odličen EP Veins of the Void.

Atavistic Decay: Demo MMXXIV (samozaložba, 2024)

Druga polovica Tolpe bumov pripada ameriški zasedbi iz Indianapolisa, bendu Atavistic Decay. Njihova demo kaseta je izšla v samozaložbi in trenutno obstaja zgolj v digitalni obliki, toda glede na grafično podobo platnice pričakujemo, da bo ta glasba izšla tudi na fizičnem nosilcu, v obliki kasete.

Atavistic Decay igrajo klasičen death doom, ki smo ga slišali že neštetokrat. Tak death doom vključuje predvidljive počasne doom dele in prav tako predvidljive hitre eksplozije jamskega death metala, pri čemer je najbolj moteč element prav to, da je produkcija preveč čista, glasba pa zaradi tega izgubi občutek gnusobe, ki bi ga pričakovali od izbranega žanra.

Američani so ustvarili konkreten izdelek navkljub klišejskemu pristopu. Rifaže so zabavne in dosežejo svoj cilj, torej zvok death dooma, ki se giba v okviru tega žanra, ne prestopa njegovih mej. Ne smemo pozabiti, da gre za demo kaseto, glede na ta kriterij pa lahko trdimo, da je to tudi nadpovprečna demo kaseta, ko govorimo o zvoku oziroma o kvaliteti godbe. Zato nas matra firbec, kako bodo zvenele naslednje izdaje benda Atavistic Decay, zaenkrat pa lahko prisluhnemo njihovi demo kaseti.