Urfaust: Untergang
Ván Records, 2023
Nekateri konci so grenki in nekateri konci so nepričakovani. Točno take občutke imamo, ko poslušamo poslovilno ploščo imenitnega nizozemskega dvojca Urfaust. Untergang je sedma studijska plošča tega projekta, ki je prejšnji teden v petek izšla pri nemški založbi Ván Records.
Urfaust sta pred dnevi na spletu objavila ilustracijo z ugasnjeno svečo in letnicama 2003 in 2023. Pod sliko je stal ključnik goodbye, zaključka kariere pa ni spremljala nobena uradna izjava. Projekt je za sklep ponudil ploščo z naslovom Untergang, ki v dani situaciji deluje kot manifest. Na podoben način kot novica, da je bend sklenil svoje ustvarjanje, je v metalski svet prispela tudi poslednja plošča – nepričakovano.
To dejanje lahko interpretiramo kot arogantno izkazovanje kultnega statusa, ki si ga je projekt pridobil skozi obstoj. Ne potrebuje pretirane promocije in s tem pokaže, da je neizpodbiten kralj blackmetalskega podzemlja. Urfaust je bil eden bolj unikatnih in svojevrstnih bendov novejše dobe black metala. Samo pomislimo na genialnost prvih bendovih izdaj, ki so bile neizprosno surove in obenem vsebovale toliko čustvenega naboja v melanholičnih melodijah in trpečem kričanju. Ali pa se spomnimo zadnjih izdaj, na katerih je bend zašel v bolj meditativno ritualistične vode in tako pionirsko odkrival novo ozemlje, na katerega je še lahko poneslo black metal. To so dejavniki, ki postavijo ta bend na vrh, med elito v nabirki muzik moderne metalske scene. Bil je drzen projekt, ki je raziskoval potencial black metala in korajžno zajadral v neraziskane fjorde hladne godbe.
Poslovilna plošča izraža končno formo projekta; počasen black metal, preplavljen z mnogimi sloji kitar in drugih zvokov, kot so denimo orgle ali sintetizatorji. Zvok na plošči Untergang nas tako obda s prijetno dozo odmevov in ustvarja mistično vzdušje. Skozenj potujemo v bližino previsa med black metalom in primordialnim doomom. Glasbenika se držita repeticije z minimalnimi premiki po niansah subtilnih kitarskih melodij. Bobnanje je zelo enostavno in monolitno čez celotno ploščo, v tem pa se pravzaprav razkriva podoben pristop kot pri kitarah. Sramežljivo dodajata različne vzorce predvsem pri uporabi činel, ti detajli pa se pred nami razgrnejo ob pozornem poslušanju.
Ključni element, ki na nek način vodi zgodbo, je vokal. Giblje se med petjem in kričanjem, pri čemer dominira čustveno prepevanje z nekakšnim šamanskim pridihom. Prav takšno ritualistično petje nas začara in posrka v globok trans. Ob poslušanju doživljamo nekakšno transcendenco v drugi svet, v svet podzemlja. Ena od stvari, ki nas morda lahko zmoti, je zmožnost benda, da hipnotizira, da vliva občutek, da smo nenehno pod vplivom magičnih sil, začarani z vsako skladbo, le da nas nato vedno znova prebudi naslednja skladba in nas odčara. Z vidika poslušalca bi bilo bolj prijetno, ko bi ta trans trajal nenehno, brez prekinitev. Vsekakor pa to ni nujno negativna plat plošče Untergang; na takšen način smo namreč vseskozi pozorni tudi na posamezne skladbe.
Urfaust sta nam torej podarila še zadnjo ploščo, ki prijetno zaključuje njuno zvočno potovanje in zaokrožuje opus. Slišimo elemente s prvih plošč, ampak so ti bolj dodelani in oplemeniteni z dovršeno produkcijo. Slišimo tudi večslojnost elementov iz trilogije plošč z naslovi Apparition, Empty Space Mediation in The Constellatory Practice. Celoto opusa povezuje predvsem ritualistična nota, ki z repeticijo in minimalizmom ustvari nepremagljivo magično moč začaranosti.
S spoštovanjem in občudovanjem sprejemamo zaključek delovanja benda, ki tudi sam razume smisel v končanju te poti in sklepu kreativnega potenciala. S tem se izogne ponavljanju in izdajanju nepotrebnega balasta v že tako prenasičeni glasbeni produkciji, s katero se soočamo vsak dan. Da je projekt Urfaust na sceni pustil močan pečat, kaže tudi najjasnejše dejstvo, da bendi v svojih predstavitvenih zapisih omenijo prav ta dvajset let delujoči nizozemski dvojec, da bi s to omembo pojasnili, kakšno glasbo igrajo. Bendova glasba je torej na nek način postala zvrstni označevalec in potrjuje, da sta Urfaust ustvarila nekaj edinstvenega ter s tem na dolgi rok izrazito vplivala na svetovno glasbeno sceno.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj