Pazite se poliestra

“Ej, ej, ej, poslušaj! Da bi to delovalo, potrebujem vso tvojo pozornost. Padel si namreč naravnost v petrijevko. Ti si človeški mikrob. Nihče več te ne more videti ali slišati, vsaj ne od tam zgoraj. Poskušal ti bom pomagati, da se spraviš ven v enem kosu, ampak za to boš moral sodelovati.”

Slišali ste odlomek iz spremnega besedila razstave Softshell Creeper, ki so jo otvorili 10. februarja in bo Aksiomin razstavni prostor do 5. marca zapolnjevala s spreminjajočo se vesoljsko, neklikabilno, RGB, poliestersko infrastrukturo. Razstava je nastala v sklopu programa U30+, Aksiomine iniciative, ki podpira novo produkcijo mladih slovenskih umetnic in umetnikov do 35. leta. Naslov “Softshell Creeper” sta skovala kuratorka Christina Gigliotti in avtor razstave Andrej Škufca, ki nam je razložil njegov pomen.

Izjava

“Vzemi si minuto in se ozri okoli sebe. Si opazil, kako mehko je vse? To je zato, ker smo v nenehnem stanju transformacije. Strjene formacije nas samo omejujejo. Prožna, zdrizasta sluz je ta, ki spodbuja življenje in aktivnost. Nekateri bi temu rekli celo čuječnost. Si opazil njen dih? Ona, tukaj, mi, jaz. Dihamo.”

Ko vstopimo v razstavni prostor, smo soočeni z instalacijo objektov ali raje pokrajino “creeperjev”, med katerimi se sprehajamo in pod spreminjajočo se svetlobo opazujemo njihove transformacije. Creeperji, stvori nepravilnih oblik in nedoločljivih okončin iz softshella, nas, nekateri bolj razraščeni kot drugi, pričakajo na tleh galerijskega prostora v različnih živih barvah. Difuzna svetloba LED luči osvetljuje cel prostor, se ves čas spreminja v nove RGB-barve in izmenično aktivira fluorescentno žarenje posameznih “creeperjev”.

Čeprav se sem ter tja zdi, da bi bila pokrajina udobna za ležanje, nas kustosinja prijazno opozori, da takšno vedenje ni zaželjeno, avtor razstave pa nam pojasni, da je pravzaprav skrajno tvegano. Subjekt naj ne vstopa v direktno interakcijo s “creeperji”, saj imajo ti lastno avtonomijo, ki je lahko ogrožujoča ali pa ne. Tega namreč do momenta konfrontacije ne moremo vedeti. Škufca nam je osvetlil tudi pomen umeščenosti instalacije v svoj opus.

Izjava

Škufca v razstavi torej nadaljuje z vzpostavljanjem pokrajin, v katere vrže obiskovalca galerije in ga prepusti njihovi (ne)milosti ter razvozlavanju njihovega pomena. Pri doživljanju njegovih del, kot smo to občutili že pri razstavi Ksenomorfni objekti v DUM projektnem prostoru, pomembno vlogo igra spremno besedilo. To za avtorja ni didaktični pripomoček za razlaganje pokrajin, ampak del umetniške instalacije, ki sooblikuje doživetje obiskovalcev.

Izjava

Spremno besedilo za razstavo Softshell Creeper, ki ste ga lahko nekoliko okusili tudi v današnjem prispevku, je napisala kuratorka razstave Christina Gigliotti. S še zadnjim citatom iz njega pa se tudi poslavljamo:

“Sluz absorbira vse. Če boš pri miru, bo absorbirala tudi tebe. Ne ustavljaj se in ničesar se ne dotikaj predolgo, ker te bo posrkala vase in postal boš del nje. Razen če si tega želiš.”

Sluz je vase srkala vajenko Nejo. Iz nje ji je pomagal Tadej.