Al Capone z Zvezdare II.

Sedma

Dobrih 30.000 udeležencev  shoda ob obletnici študentskega upora proti vojaški diktaturi leta 1973 v Atenah je dogodek izkoristilo za novo množično izražanje nestrinjanja s politiko grških oblasti. Protestniki so z glasnimi vzkliki med hojo mimo vladne stavbe grške oblasti opozorili na nevzdržnost krizne politike, tako domače kot vsiljene mednarodne, del demonstrantov pa se je ob tem spopadel s policisti. Teh je bilo zaradi strahu pred nemiri na grških ulicah kar 7.000, dodobra pa so zavarovali in izolirali tudi več pomembnejših zgradb v mestu.

Protestira pa se še naprej tudi na Madžarskem. V glavnem mestu Budimpešta se je več deset tisoč ljudi znova zbralo na protivladnih protestih v središču mesta. Na tako imenovani dan ljudskega gneva so demonstranti protestirali proti politiki premiera Viktorja Orbana in ponovno izrazili nezadovoljstvo s predlaganim internetnim davkom, z omejevanjem svobode do informiranja in s korupcijo v državi. Protesti so se zvrstili še v 28 drugih madžarskih mestih.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je ob robu srečanja s kolegi iz članic Evropske unije v Bruslju ocenil, da bi bilo slovensko priznanje Palestine korak v pravo smer. Erjavec je ob tem dodal, da je za priznanje treba doseči najširše politično soglasje, prvi korak v to smer pa naj bi bil sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, na kateri bi govorili o tem vprašanju. Zunanji ministri Evropske unije so se v Bruslju sicer dogovorili, da EU ne bo sprejela nobenega skupnega sklepa o priznanju Palestine, temveč je to v pristojnosti držav članic.

Osma

Dragoslav Kosmajac, ki po aretaciji pred slabimi 10 dnevi ostaja v priporu, je, kot smo poročali že prejšnji teden, star znanec beograjskega krimi miljeja, zanimanje srbskih varnostnih organov zanj pa je staro že skoraj dve desetletji. Vsake srbske oblasti, nekatere bolj nekatere manj intenzivno, so Kosmajca povezovale z vrhom srbske trgovine s kokainom, svojih obtožb pa niso uspele nikoli podkrepiti s konkretnimi dokazi. Tudi v aktualnem procesu ne, saj oblasti 61-letnega Beograjčana bremenijo različnih kaznivih dejanj, povezanih z utajo davkov, ne pa tudi samega trgovanja z narkotiki. Vse to pa po mnenju novinarja tednika Vreme Dejana Anastasijevića zato, ker je bila Kosmajčeva vloga ves ta časa omejena na posredništvo v narko trgovini. Kdo je torej Dragoslav Kosmajac?

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Kosmajac, sicer povezan s Surčinskim kartelom in Dušanom Spasojevićem, je bil v prelomnem obdobju na začetku 2000-ih tudi član Zemunskega klana. V času po uboju srbskega premiera Zorana Đinđića marca leta 2003 je bil zoper Kosmajca izdan tudi nalog za aretacijo. Toda to, kot pojasnjuje Anastasijević, še ne pomeni, da je bil Kosmajac tudi vpleten v Đinđićev umor.  

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Po policijski operaciji Sablja in padcu Zemunskega klana je trgovino s kokainom v Srbiji v glavnem prevzela ekipa, povezana s Črnogorcem Darkom Šarićem, čigar proces je v tem trenutku najbolj aktualen. A Kosmajac naj bi tudi v post-zemunskem obdobju uspel ohraniti svojo aktivno vlogo v trgovini s kokainom in izkoriščal svoje domnevne povezave z južnoameriškimi pridelovalci kokaina na eni strani in glavnimi srbskimi preprodajalci na drugi. Predvideva se, da poleg številnih drugih tudi z omenjenim Šarićem.   

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.