Išči, išči, Avstralija

10:05
Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFu. Današnja novičarska mineštra bo postrežena na kontinentu tam spodaj, za poper bo poskrbel Google, za sol pa Microsoft.

Microsoft, ki ima v lasti ne preveč uspešen iskalnik Bing, je včeraj podprl namere avstralske vlade, ki hoče z novim predlogom zakona iz mošnjička lastnikov popularnih iskalnikov in družbenih omrežij iztisniti nekaj novcev za spletne medije. Predlog zakona, ki ga seveda čaka še parlamentarna procedura, namreč predvideva, da bi morala Google in Facebook založnikom plačati za prikazovanje povzetkov novic in tudi za spletne povezave nanje. Google je tej nameri seveda že napovedal vojno in avstralski vladi zagrozil, da bo svoj iskalnik v Avstraliji enostavno onemogočil. Določene avstralske vire novic je poskusno celo že umaknil iz lokalnih rezultatov iskanja. Predlog zakona namreč predpisuje, da bi v primeru spora z založnikom spletnega medija višino uporabnine določilo kar avstralsko sodišče. Prav tako Googlu ne dopušča možnosti, da povzetkov novic in povezav nanje v primeru spora enostavno ne bi prikazoval.

Googlov iskalnik na avstralskem trgu zaseda praktično monopolni položaj. Okoli 90 odstotkov vseh iskanj na računalnikih in kar 98 odstotkov iskanj na mobilnih napravah se vrši preko Googla. Prav tako ni zanemarljiv Googlov tržni delež v avstralskem spletnem oglaševanju. Pripada mu več kot polovica vse spletne oglaševalske pogače, kar znaša več kot 4 milijarde avstralskih dolarjev dohodka. Mamljivi denarci za Microsoft, kajti Bing naj bi po podatkih analitičnega podjetja StatCounter na svetovnem trgu dosegal zgolj 2,8-odstotni tržni delež.

Google se seveda ne podaja prvič na parket v boj za zastonjsko uporabo spletnih virov novic. Leta 2014 ga je že poskušala obdavčiti Španija, a je hitro popustila, ko je Google svojo grožnjo o umiku novic tudi uresničil. Nemčija je kasneje kapitulirala že na začetku boja, saj mu je uporabo novic prepustila kar brezplačno. Prva nepričakovana zmagovalka proti Googlu pa je bila pred dvema tednoma Francija, ki je v svojo zakonodajo že vnesla evropsko direktivo o avtorskih pravicah.

Google, ki v Franciji s svojim iskalnikom zaseda 90-odstotni tržni delež, je zategadelj namreč padel v nemilost francoskega urada za varstvo konkurence. Urad je spletnemu velikanu zapovedal, da se mora z založniki spletnih medijev pogajati v dobri veri, in mu obrazložil, da je izsiljevanje z umikom povzetkov novic, če te niso brezplačne, protizakonito. Google je bil tako prisiljen privoliti v pogajanja z založniki, posledično pa je za prikazovanje novic v Franciji že ustanovil nov produkt News Showcase.

Avstralski premier Scott Morrison je že napovedal, da se ne bo uklonil Googlovim grožnjam. Pa da vidimo.

8:00
Nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je sprejel mandat za sestavo nove italijanske vlade. Čakajo ga naporna pogajanja s parlamentarnimi strankami, ki nad njegovim mandatarstvom sicer ne izražajo prevelikega navdušenja. Italijanski predsednik Sergio Matarella zaradi pandemije namreč ni podprl predčasnih parlamentarnih volitev, za katere je navijala zlasti Liga. Draghi je v EU poznan predvsem po nasprotovanju grškemu načrtu za prestrukturiranje, kar je leta 2015 povzročilo odstop takratnega grškega premierja Janisa Varufakisa.

Mjanmarska policija je Aung San Su Či obtožila, da je v državo nezakonito uvozila več kot deset voki-tokijev, ki so jih našli v njenem stanovanju, kar naj bi upravičilo štirinajstdnevni pripor, ki ji je bil odrejen že vnaprej. Telekomunikacijski operator Telenor pa je medtem na ukaz vojske po celotni državi onemogočil dostop do izredno priljubljenega Facebooka. Protestniki proti vojaškemu udaru, ki se je zgodil v ponedeljek, so svoje aktivnosti namreč načrtovali s pomočjo skupine na Facebooku. To družbeno omrežje je v Mjanmaru sicer odigralo tudi izrazito negativno vlogo, saj je s svojim ležernim pristopom k moderiranju leta 2017 bistveno pripomoglo k pogromu nad Rohingami v provinci Rahine, ki traja še danes.

Komisija DZ za človekove pravice je po dolgem razpravljanju vendarle sprejela sklep, naj notranje ministrstvo pripravi poročilo o uporabi fizične sile in prisilnih sredstev nad uporabniki nekdanjega centra Rog.

Direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar je komisiji seveda zatrdil, da je bila uporaba sile sorazmerna.