Federativno centralizirana Etiopija
V današnji Južni hemisferi bo govora o zatiranem ljudstvu Oromo, ki sestavlja približno eno tretjino od 75 milijonov prebivalcev Etiopije. Etiopija je kot federacija etnično razdeljena na devet enot, največja je Oromija, ki popolnoma obkroža glavno mesto Adis Abeba. Etiopska vlada je konec prejšnjega leta predstavila načrt za posek lokalnega oromijskega gozda, pridobljeno zemljo pa bi prodala tujemu investitorju. Poleg tega je načrtovala tudi tako imenovani “Masterplan”, s katerim bi razširila območje glavnega mesta v Oromijo, kar je razjarilo tamkajšnje prebivalce, Orome. Ti so bili skozi zgodovino ena izmed zatiranih etiopskih etničnih skupin, masterplan pa naj bi po njihovem mnenju omogočil vladi, da jih razlasti in prežene z njihovih kmetij, kar se v praksi že dolgo dogaja.
Načrt je sprožil masivne proteste, v katerih je bilo ubitih med 80 in 250 ljudi, policija pa je na protestnike streljala, jih samovoljno pridrževala in pridržane tudi mučila. Protesti so bili uspešni in vlada je načrt umaknila, kar pa protestnikov ni umirilo, saj je bil masterplan zgolj vrh ledene gore. Že dolgo časa jih pesti v praksi centralizirana država in nezmožnost samovlade.
A preden se spustimo v podrobnosti protestov, nekaj zgodovine Oromov s strani Etana Habte, doktorskega študenta iz School of oriental and african studies na univerzi v Londonu ter pisatelja o Etiopiji in tako imenovanem afriškem rogu.
Oromo skupnost sestavlja veliko število klanov, ki jih lahko kategoriziramo v dve veji, Borana in Barento. Način preživetja in kultura podskupin Oromov se razlikujeta. Večina Oromov, ki živi v Etiopiji, je kmetov ali pastirjev, ki živijo v vaseh, kjer vzgajajo živino in pridelujejo pridelke, kot so pšenica, ječmen in kava. Nekateri delajo v rudnikih zlata, srebra ali drugih rudnin. Tradicionalno so imeli Oromi svojo monoteistično religijo, ki je bila imenovana Waaqeffannaa, kjer so verjeli v boga, ki je odgovoren za vse, kar se zgodi človeškemu bitju, danes pa je večina Oromov pripadnikov krščanstva ali islama.
Oromi imajo v ustavi zagotovljeno pravico do samovlade, ki naj bi se prakticirala v federativnem sistemu, ki se je vpeljal po razglasitvi ustave leta 1995. Več o federativnem sistemu Habte.
Izključevanje Oromov se je dogajalo predvsem na treh področjih: zemlji, jeziku in samovladi. Vprašanje zemlje je bilo razrešeno leta 1974, ko je prišel na oblast vojaški komunistični režim, imenovan Derg, in kmetom razdelili zemljo. Večino 20. stoletja je bil jezik Oromov prepovedan v izobrazbi, medijih in javnem življenju. Vprašanje jezika je bilo rešeno do leta 1991 s padcem vojaškega režima in se zdaj lahko uporablja v šolstvu, upravi in pravu. Tretje vprašanje, torej o samovladi, pa ostaja nerešeno, kar je glavni vzrok protestov. Elaborira Habte.
O etiopskem federalizmu kot zgolj črki na papirju nadaljuje Habte.
Preidimo na proteste. Ti so se začeli v novembru 2015 zaradi vladnih načrtov, da požge lokalni gozd z namenom prodaje zemlje tujim investitorjem in razširitve Adis Abebe v regijo Oromija zaradi potrebe po novem ozemlju rastoče prestolnice. O vzrokih širitve in začetku protestov podrobneje Habte.
Sogovorec spregovori tudi o tem, ali so strahovi o razlastitvi in prisilni preselitvi Oromov upravičeni.
Ko je vlada masterplan januarja 2016 umaknila, je bilo že prepozno in protesti so se nadaljevali. Število ubitih ljudi od začetka protesta do danes, ki so ga podale mednarodne organizacije za človekove pravice, aktivisti in opazovalci, se giblje med 80 in 250. Od novembra naj bi bilo na tisoče ljudi pridržanih brez obtožbe. Policija je tudi streljala med množico in mučila pridržane osebe. Veliko ljudi je bilo ubitih ponoči, ko je policija vdirala v zasebne hiše in ubijala osumljence. Vladni odziv na proteste in kako vlada uporablja posilstvo kot sredstvo represije, opiše Habte.
Nadaljujemo z Južno hemisfero, v kateri govorimo o protestih manjšine Oromo v Etiopiji. Poročilo Huhman Rights Watch navaja, da so bili z izjemo nekaterih uničenih vladnih stavb in kmetij, ki so v lasti tujcev, protesti večinoma miroljubni.
Poročilo tudi pravi, da je policija 10 januarja vrgla granato na s protesti povezane študente na univerzi Jimma, ki je mnoge ranila. Več prič poroča o policiji, ki je vdrla v študentski dom na univerzi v Jimmi 10. in 11. januarja ter množično aretirala in pretepala študente, ki so pripadniki manjšine Oromo.
Vlada je številke umrlih zavrnila kot pretirane in poročilo organizacije Human Rights Watch označila za laž. Premier Hailemariam Desalegn se je tudi opravičil za smrti in razdejanje, ki so jih povzročili protesti, in trdil, da so bile za nasilje odgovorne destruktivne sile, ki jih podpira sosednja Eritreja. Namen naj bi bil omajati sistem in zamenjati vlado. Odnosi med Etiopijo in sosedno Eritrejo mejijo na vojno stanje vse od konca 30-letne vojne s katero se je Eritreja odcepila od Etiopije leta 1991. Med letoma 1998 in 2000 sta državi bili še eno vojno, tokrat zaradi državnih meja, v kateri je umrlo okoli 100 tisoč ljudi.
O kazanju s prstom na Eritrejo in o tem, ali ima Eritreja kakšne povezave s protesti Solomon Ungashe, etiopski borec za človekove pravice, ki živi v Kaliforniji.
Oromi so bili trn v peti vladajoči Etiopski ljudski demokratski fronti že prej. Organizacija Amnesty International je oktobra 2014 izdala poročilo, ki pravi, da je bilo med letoma 2011 in 2014 več kot 5 tisoč Oromov aretiranih zaradi suma nasprotovanja vladi. V regiji Oromija deluje tudi Osvobodilna fronta Oromov, stranka, ki se že od leta 1973 zavzema za samostojnost Oromije. Ta je s strani etiopske vlade označena kot teroristična organizacija. Po njihovih besedah Osvobodilna fronta Oromov in Ginbot 7 - obe označeni kot teroristični skupini - manipulirata s protesti proti širjenju prestolnice za dosego svojih ciljev. Več o Osvobodilni fronti Oromov oz. OLF Habte.
V zadnjih 25 letih je bilo v Etiopiji mnogo Oromov izginulih ali umorjenih. O tem in tudi kako etiopska vlada uporablja protiteroristične zakone za zatiranje opozicije, spregovori Solomon Ungashe.
V Addis Ababi se je res zgodil bombni napad, ki ga je vlada hotela naprtiti Oromom, ampak se je izkazalo, da so napad pripravile vladne sile same. Več Solomon.
V poročilu na Wikileaks, ki ga navaja, je zapisana uradna zgodba. Bombe naj bi eksplodirale med tem, ko so jih osumljenci pripravljali, pri tem sta dva umrla, eden pa je umrl na poti v bolnišnico. Policija naj bi tudi imela dokaze, da so bili domnevni teroristi povezani z Oromo skupinami in da so bili delci bombe iz sosednje Eritreje. Nekaj dni kasneje je vir, ki je po mnenju ameriških diplomatov vreden zaupanja, poročal, da so bili umrli možje, ki jih je pobrala policija, že teden pred napadom pridržani in mučeni. Vladne sile naj bi jih pustile v hiši in blizu detonirale eksplozive. Tajna poročila naj bi tudi nakazovala, da so bombe eksplodirale v zunanjosti, ne notranjosti stavb.
Protesti še vedno potekajo, zaradi njih pa obstaja možnost, da ljudstvo Oromo po stoletjih zatiranja doseže samovlado na svojem ozemlju.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj