Edina možna koalicija?

Glede na to, da sta tako največja vladna stranka Gibanje Svoboda predsednika vlade Roberta Goloba kot posledično celotna koalicija in vlada s Socialnimi demokrati ter Levico v več kot očitni notranjepolitični krizi, katere vrh zaenkrat so izključitev Mojce Pašek Šetinc iz Gibanja Svoboda, razrešitev treh ministrov Gibanja Svoboda in s strani predsednika Gibanja Svoboda napovedana ponovna reorganizacija, pravzaprav pa krčenje ministrskih resorjev njegove Vlade, so se vodstva koalicijskih strank – iz vsake so bili prisotni trije najvišji predstavniki in sicer predsednik in predsednici, generalna sekretarka in generalna sekretarja ter vodje poslanskih skupin – srečala na koalicijskem vrhu in še malo pa že na sredi aktualnega mandata razpravljala o prihodnosti in uresničevanju koalicijskih zavez, o sami rekonstrukciji vlade, katere cilj naj bi bil po predhodnih napovedih večja učinkovitost, pa po besedah predsednika vlade in največje vladne stranke danes sploh niso govorili, čeprav ta, kot pravi, ostaja eden od načinov, na katere da se je in da se bi lahko pod njegovim vodstvom v Sloveniji in v časih, ki nas resno preizkušajo, odzivali na pojavljanje kriz, kot so vojna v Ukrajini, energetska kriza in poplave, na katere da izza korit izvršne in zakonodajne oblasti ni mogoče vplivati. 

Čeprav je bil sam pravzaprav zastavonoša ponovne reorganizacije vlade, ki bi jo iz tokratne na začetku mandata in zaradi političnega nagajanja največje opozicijske stranke nekoliko kasneje še na referendumu potrjene razširjene oblike 20 ministrov skrčili na največ 12, v najbolj divjih političnih sanjah pa bi se lahko zgledovali tudi po sicer kantonalno urejeni Švici in njenih sedmih zveznih ministrih, je po tokratnem vrhu koalicije, v katere dveh strankah od treh za krčenje vlade in manj lastnih ministrov ali ministric pravzaprav ni nobene politične volje ali pripravljenosti, Gibanje Svoboda pa ga samo vendarle tudi ne more izpeljati, Robert Golob vendarle nekoliko spustil žogo, če uporabimo športni termin, kot se jih v zadnjem času sicer tudi sam često poslužuje. Čeprav da rekonstrukcija kot možnost sicer še vedno ostaja, se bodo osredotočali na delo, kot je bilo prvotno zastavljeno, in je priznal, da bi rekonstrukcija vlade zahtevala spremembo zakona, ki pa ga vsaj tja do konca decembra zaradi referendumske volje tako ali tako ne gre spreminjati, in zato je po besedah Roberta Goloba, predsednika vlade, ki se je brez poslanskih glasov ali Socialnih demokratov ali Levice ne glede na osvojenih 41, zdaj pa že samo še 40 glasov Svobode, tako ali tako  sploh ne da spreminjati, edino pravilno, da najprej izvedejo tiste ukrepe, ki ne zahtevajo zakonskih sprememb.

Čeprav je več kot očitno, kako je nekdo politično stisnil oziroma pritisnil danes kot običajno pač nekoliko manjšega in manj nastopaškega predsednika vlade in največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda Roberta Goloba, pa naj bi po njegovem o tem, koliko naj bi bilo ministrstev, danes sploh ne bilo govora, ker da namen ni v številu ministrstev, ampak – na kar je sicer dobesedno pred tem vrhom opozarjala Levica – v načinu delovanja, do česar pa da lahko pridejo na različne načine in da se bodo o tem še pogovarjali. Kar pa vendarle samo po sebi pove, da se kaj bistvenega zaenkrat še tudi niso dogovorili, ampak da je do koalicijskega vrha danes in ob tokratni notranjepolitični krizi v Gibanju Svoboda in posledično celotni vladi ter koaliciji Roberta Goloba v prvi vrsti prišlo, da bi si vodstva koalicijskih strank pravzaprav pokazale svoje politične mišice in da bi tudi Robert Golob spoznal, da pač ne more biti vse po njegovo, kadar se mu bok ob bok nasproti složno postavita preostali koalicijski partnerici, stranki Socialni demokrati in Levica. 

Po koncu in v prvih izjavah za medije se je predsednik vlade in koalicije Robert Golob posebej odločil izpostaviti, da je sestanek bil konstruktiven, spoštljiv in občasno analitično-kritičen, a da so se vsi navzoči strinjali, da je ta koalicija edini branik pred tem, da ne zdrsnejo ali zdrsnemo spet v stanje, ki ga ne želijo ali želimo. Toda tako to gre. Stanje, ki si ga tudi v aktualni koaliciji za razliko od opozicije ne želijo, so kakopak predčasne volitve, na katerih bi se za mesto mandatarja sicer res ponovno potegoval predsednik SDS Janez Janša, toda zaradi katerih bi se predčasno tako kot mandat vlade in tako ali drugače reorganiziranega ministrskega izbora Roberta Goloba končali tudi njihovi, pred dvema letoma prisluženi poslanski mandati. Vlada strank Svoboda, SD in Levica je tako zgolj edina možna koalicija, da aktualna poslanska zasedba pride do konca rednega mandata.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da sta vlada in koalicija strank Svoboda, SD in Levica zgolj edina možna opcija, da aktualna poslanska zasedba prileze do konca rednega mandata, v zobeh poskrbel Tomaž Z.

Vira fotografij: https://www.levica.si/gssdlevica-program-za-delo-koalicije-2022-26/ / https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-nal...