OFF nizozemski vladi

Nizozemski premier Mark Rutte je odstopil s položaja predsednika vlade in napovedal, da po sedemnajstih letih vodenja Ljudske stranke za svobodo in demokracijo, poznane pod kratico VVD, zapušča politiko. Rutte, ki je premiersko funkcijo opravljal najdlje v nizozemski zgodovini, od leta 2010, je odstopil po tem, ko je zaradi nesoglasja glede migracijske politike razpadla vladna koalicija, ki so jo tvorile tako leve kot desne stranke. Rutte je apeliral za uveljavitev dvojnega sistema za prosilce za azil, pri čemer bi ljudje, ki jim grozi preganjanje bili deležni več pravic kot tisti, ki bežijo iz vojnih območij. Táko stališče naj bi zavzel, da bi ugodil desnemu krilu stranke, čemur pa je ostro nasprotovala stranka Krščanska unija. Število prosilcev za azil se je sicer v lanskem letu povečalo za tretjino, v naslednjem letu pa bi lahko doseglo številko 70 tisoč, kar bi preseglo največje število prosilcev za azil iz leta 2015. Danes v nizozemskem parlamentu poteka tudi glasovanje o Ruttejevi nezaupnici, ki jo je proti njemu vložila opozicija in s katero ga skuša odstaviti s položaja začasnega premierja. Prehodna vlada naj bi sicer delovala do novembrskih volitev. 

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Uzbekistanu je s 87 odstotki glasov zmagal Šavkat Mirzijojev, s čimer je bil izvoljen za svoj tretji predsedniški mandat. Prvega je Mirzijojev začel leta 2016. Zaradi omejitve na dva zaporedna petletna mandata bi mu funkcija prenehala veljati leta 2026, vendar je bila na aprilskem referendumu sprejeta sprememba ustave. Skladno z njo je bil predsedniški mandat podaljšal s pet na sedem let, Mirzijojeva leta predsedovanja pa so bila izničena. To pomeni, da bo Mirzijojev funkcijo predsednika opravljal vsaj do leta 2030. Volilni rezultati sicer niso presenečenje, saj se je dosedanji predsednik potegoval proti trem precej manj znanim kandidatom iz Ekološke stranke, Ljudske demokratske stranke in Socialdemokratske stranke Adolat. Volilna udeležba je znašala slabih 80 odstotkov.

Nigerijski predsednik Bol Tinubu je novi predsedujoči Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav, ki je poznana pod kratico ECOWAS. Tinubu bo na funkciji, na kateri se navadno vsako leto dni izmenjujejo predstavniki 16 držav članic ECOWAS-a, naslednik predsednika Gvineje Bissau, Umara Sissoca Embala. Med svojimi prioritetami predsedovanja ECOWAS-u je Tinubu izpostavil politično stabilnost, mir in varnost v državah skupnosti, kjer so od leta 2020 zabeležili šest uspešnih državnih udarov.

V gruzijski prestolnici Tbilisi je več kot tisoč desničarskih skrajnežev vdrlo na festival parade ponosa in s tem izsililo njegovo prekinitev. Skrajneži so uničili oder, zažgali mavrične zastave, udeležence dogodka pa so z avtobusom evakuirali s prizorišča. Po mnenju organizatorjev parade policija ni ustrezno blokirala cest, ki vodijo do prizorišča, in preprečila vdora skrajnežev. Napad je obsodila predsednica Salome Zurabišvili. 

Švedski premier Ulf Kristersson in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan bosta dan pred jutrišnjim začetkom zasedanja vrha zveze Nato v Vilni začela pogovore o švedskem članstvu v zavezništvu. Erdoğan je ob tem dejal, da bo podprl vstop Švedske v Nato, če bo Evropska unija ponovno začela pristopna pogajanja o vstopu Turčije v Evropsko unijo. Prav tako je pozval k spoštovanju tristranskega sporazuma, ki so ga Turčija, Švedska in Finska podpisale na lanskem zasedanju vrha severnoatlantskega zavezništva v Madridu. Turčija je kandidatka za članstvo v Uniji od leta 1999, pristopna pogajanja pa je začela leta 2005, a so ta hitro zastala, takrat v prvi vrsti zaradi nerešenega ciprskega vprašanja.  

Združene države Amerike bodo v okviru novega 730 milijonov evrov vrednega svežnja vojaške pomoči Ukrajini poslale kasetno strelivo. Po besedah svetovalca za nacionalno varnost Združenih držav Jaka Sullivana so z odločitvijo o pošiljki kasetnih bomb dolgo odlašali, saj bi te lahko pomenile hudo škodo za civiliste. ZDA bodo zato v Ukrajino poslale prilagojeno kasetno strelivo, ki je prilagojeno tako, da bo po izstrelitvi ostane manj neeksplodiranih sredstev. Kasetno strelivo je sestavljeno iz več manjših bomb, ki se po izstrelitvi razpršijo. Njegova uporaba sicer ne velja za kršitev mednarodnega prava, razen ko je uporabljena proti civilnemu prebivalstvu. Rusija, ki kasetne bombe v Ukrajini po navedbah Zahoda uporablja že dalj časa, je ameriško določitev označila za dejanje iz obupa. 

Ostajamo pri dogajanju v Ukrajini. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar je med dosežki Ukrajine ob 500 dneh vojne navedla tudi napad na Krimski most, s čimer je ukrajinska vlada prvič priznala odgovornost zanj. Most, ki ga je Rusija zgradila po priključitvi Krima leta 2014, predstavlja ključno povezavo za dobavo zalog ruskim vojakom v Ukrajini.

V uradnem listu Republike Srbske sta bila objavljena sporna zakona, ki ju je v petek podpisal predsednik republike Srbske Milorad Dodik. Zakon, ki stopa v veljavo čez teden dni, Republiki Srbski omogoča, da zaobide odločitve visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, trenutno je to Christian Schmidt. Parlament entitete Republike Srbske je 21. junija sprejel spremembo zakona, skladno s katero Schmidtove odločitve ne bodo več objavljene v uradnem listu, kar de facto pomeni, da ne bodo veljavne. Schmidt, med izvršna pooblastila katerega sodi tudi razveljavitev zakonov, je 1. julija razveljavil to zakonsko spremembo. Schmidt je prav tako razveljavil odločitev banjaluške skupščine o neupoštevanju odločitev ustavnega sodišča BiH, ki kljub razveljavitvi stopa v veljavo danes. Po mnenju Schmidta parlament entitete nima pravice odstopati od določil ustave BiH in drugih obveznosti, zapisanih v daytonskem mirovnem sporazumu iz leta 1995. Schmidt je 1. julija uvedel tudi spremembe kazenskega zakonika, ki kršitve ustavne ureditve države definira kot kaznivo dejanje. Dodik je sicer pretekli teden zaradi sprejema zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH ovadil samega sebe. Kot je dejal, ovadbe ni vložil nihče iz bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH. Državno tožilstvo je na podlagi ovadbe že začelo postopek proti Dodiku. 

Vlada je sprejela razrez proračunskih izdatkov po posameznih proračunskih uporabnikih za leti 2024 in 2025. Ciljni skupni prihodki za prihodnje leto se zmanjšujejo za dobrih 200 milijonov evrov, s 15,5 na 15,23 milijarde evrov, leta 2025 pa naj bi znašali 15,9 milijarde evrov. Porabniki, ki se delijo na vladne, kot so ministrstva in kabinet predsednika vlade, ter nevladne, kot sta kabinet predsednice države in državni zbor, morajo do 22. avgusta pripraviti predloge finančnih načrtov, do konca septembra pa bo vlada sprejela predlog proračuna, ki ga bo nato poslala v državni zbor.

V vladi Roberta Goloba je prišlo do drugega ministrskega odstopa. Po nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar je odstopno izjavo v petek popoldne podpisal tudi zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki je sicer tudi podpredsednik vlade. V izjavi za javnost je premier Golob dejal, da imata z ministrom v odhodu različne poglede na to, kako krepiti javno zdravstveno mrežo, o novem kandidatu za ministra pa ni želel razpravljati. Loredan je sicer odstopil pred državnozborskim odločanjem o interpelaciji, ki jo je konec junija proti njemu vložila največja opozicijska stranka SDS in bi potekalo po parlamentarnih počitnicah. Uradno se bodo poslanci z Loredanovim odstopom seznanili na četrtkovi seji. 

Ministrstvo za kulturo bo na upravno sodišče in državno tožilstvo podalo prošnjo za izbris Društva za ohranitev tradicionalnih vrednot iz registra. Na ministrstvu so se za podajo prošnje odločili, ker društvo, ki je povezano z neonacistično skupino Rumeni jopiči, ne deluje v skladu z zakonom o društvih, njihovo delovanje pa spodbuja nestrpnost. V mandatu prejšnje vlade je ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija Društvu za ohranitev tradicionalnih vrednot podelilo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture in mu s tem omogočilo državno financiranje.
Zakaj so se odločili za vložitev prošnje na upravno sodišče in državno tožilstvo, je na tiskovni konferenci pojasnila kulturna ministrica Asta Vrečko.Izjava

Foto: Flickr, All creative Commons