OFF terorističnega seznama
Vlada Združenih držav Amerike je jemensko gverilsko vlado pod vodstvom gibanja Ansar Alah označila kot teroristično organizacijo. Označba bo začela veljati čez 30 dni. Ansar Alah, ki jih na zahodu imenujejo Hutiji, je ameriška vlada prvič označila kot »tujo teroristično organizacijo« in kot »posebej določeno globalno teroristično organizacijo« pod vlado Donalda Trumpa. Oznaki je aktualni zunanji minister Anthony Blinken razveljavil februarja 2021. Z razveljavitvijo oznak je vlada Joeja Bidna želela omogočiti ponoven dotok humanitarne pomoči v Jemen, kjer se je do pričetka izraelskega genocida v Gazi po navedbah Združenih narodov odvijala najhujša humanitarna kriza na svetu. Ta je bila posledica savdsko-emiratske blokade jemenskih pristanišč in izbruha epidemije kolere, ker jemensko prebivalstvo ni imelo dostopa do pitne vode. Ponovno določitev Ansar Alaha za teroristično organizacijo Washington upravičuje z obrambo prehoda tovornih ladij v Rdečem morju, kjer Ansar Alah približno tri mesece napada tovorne ladje, povezane z Izraelom. Hutijska vlada v Sani se je odzvala, da kljub novi ameriški designaciji ne namerava prenehati s svojimi vojaškimi dejavnostmi v Rdečem morju. Združene države Amerike tako nadaljujejo bombardiranje Jemna. Četrtega dne zračnih napadov so uničili 14 hutijskih raket, za katere v ameriški vojski trdijo, da so bile pripravljene za uporabo.
V Gazo je v skladu z dogovorom med Hamasom in izraelsko vlado prispelo pet tovornjakov z zdravstveno pomočjo za bolnišnice in 45 talcev, ki jih je Hamas zajel sedmega oktobra. Navkljub humanitarnemu dogovoru je izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir na izraelski televiziji Channel 13 pozival k popolni vojaški okupaciji Gaze in k razselitvi tamkajšnega palestinskega prebivalstva. V te namene je izraelska okupacijska vojska razstrelila še eno hišo vzhodno od mesta Rafa, v kateri so ubili 16 civilistov, vključno z otroki.
Pakistan je izvedel tako imenovano zelo natančno bombardiranje iranske province Sistan in Balučistan. V napadu je pakistanska vojska ubila devet ljudi. Tarča napada je bila po besedah pakistanske vlade balučistanska osvobodilna fronta, ki na področju Irana, Pakistana in Afganistana deluje z namenom samostojnega Balučistana. Pakistansko bombardiranje sledi torkovemu zračnemu napadu Vojske stražarjev islamske revolucije na oboroženo skupino Džaiš Al Adl v provinci Balučistan na jugozahodu Pakistana. Tako Teheran kot Islamabad označujeta napade na lastno ozemlje kot neutemeljene in nesprejemljive.
Po četrti zaporedni zmagi nekdanjega vojaškega oficirja Azalija Assoumanija na predsedniških volitvah na Komorih so na otočju z očitki o volilni goljufiji izbruhnili protesti. Tamkajšnja vlada je po nasilnem zatrtju protestnikov v glavnem mestu Moroni razglasila policijsko uro. Poleg uporabe solzivca in zapiranja protestnikov je odločitev za policijsko uro med ukrepi, s katerimi želi ponovno izvoljeni Assoumani »umiriti« nezadovoljne prebivalce.
Poslanci hrvaškega sabora obravnavajo spremembe kazenske zakonodaje, s katerimi uvajajo opredelitev femicida in zaščito žrtev družinskega nasilja. Spremembe uvajajo kaznivo dejanje femicida kot dejanje težkega umora ženske, za kar bo po novem zagrožena kazen najmanj 10 let zapora. Uvajajo tudi kazensko odgovornost za vse primere spolnega nadlegovanja. Poleg tega bo po predlogu sprememb zakonodaje kaznivo dejanje odslej nepooblaščeno deljenje vsebin preiskovalnega ali dokaznega gradiva. V vladajoči Hrvaški demokratski zvezi premiera Andreja Plenkovića trdijo, da je prepoved objave preiskovalnih gradiv potrebna za varnost žrtev femicidnih in drugih kaznivih dejanj. Vendar pa hrvaški novinarji na to gledajo kot na poseg v novinarsko pravico do obveščanja javnosti. Govori Hrvoje Zovko, predsednik Hrvaškega novinarskega društva.
Vlada je ministra za finance Klemna Boštjančiča imenovala za glavnega pogajalca pri prenovi plačnega sistema javnega sektorja. Pogajanja o stebru za zdravstvo in socialno varstvo bo vodil minister za javno upravo Franc Props. Boštjančič je dejal, da si vlada želi takojšnjega nadaljevanja pogajanj. Lani je vlada reformo plačnega sistema zamaknila v leto 2025, a v začetku leta so z zahtevami po višjih plačah nanjo začeli pritiskati zdravniki in sodniki. Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je zdravniški sindikat Fides pozvala »vsaj« k zamrznitvi stavke in nadaljevanju pogajanj.
Društvo državnih tožilcev je za 31. januar napovedalo stavko zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah. Pod sklep o začetku stavke se je podpisalo več kot 170 članov društva. Predsednik društva Boštjan Valenčič je dejal, da bodo na dan stavke opravljali le nujne in prednostne zadeve ter zadeve v primerih pred zastaranjem. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je sodnike in tožilce znova pozvala k pogovoru o uresničitvi ustavne odločbe. Sodniki in tožilci v skladu z ustavno odločbo zahtevajo zvišanje lastnih plač.
Dominika Švarc Pipan mora predsedniku vlade Robertu Golobu še danes prinesti poročilo o odgovornosti zaposlenih na ministrstvu za pravosodje, ki so operativno sodelovali pri sklepanju skoraj 8-milijonske pogodbe za nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Posel nakupa je vodil generalni sekretar ministrstva za pravosodje Uroš Gojkovič, pri njem pa je kot vodja službe za nepremičnine sodeloval Simon Starček, nekdanji predsednik odbora Slovenske demokratske stranke za izobraževanje. Vrednost nepremičnine je med letom 2017 in lanskim letom, ko je ministrstvo stavbo kupilo od poslovneža Sebastjana Vežnaverja, poskočila za skoraj pet milijonov evrov.
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v državni zbor vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji novega bloka Jedrske elektrarne Krško. Referendum je sicer tudi predviden v koalicijski pogodbi in bi ga po trenutnih načrtih izvedli v letih 2027 ali 2028. Po trditvah poslanca SDS Tomaža Lisca je sedaj »idealen, optimalen ali celo skrajni čas« za izvedbo posvetovalnega referenduma. Predsednica odbora Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je dejala, da namerava vlada navkljub terminu, zapisanemu v koalicijski pogodbi, referendum izvesti do konca mandata vlade.
Upravno sodišče je pritrdilo odločitvi Komisije za preprečevanje korupcije, ki je spoznala Jureta Lebna za krivega kršitve integritete. Odločitev KPK-ja se nanaša na čas, ko je bil Leben na poziciji državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo, tedaj pod vodstvom Petra Gašperšiča iz kvote Stranke modernega centra. Takrat je po ugotovitvah komisije Leben javnemu uslužbencu ukazal, naj ne obravnava vloge kitajske družbe SHS Aviation o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Posel s Kitajci je takrat padel v vodo.
Veterinarski inšpektorat kmetiji Možgan vrača 13 krav, ki so jih kmetu Rudiju Možganu novembra lani v bližini Krškega zasegli z očitkom zanemarjanja. Iz inšpektorata so sporočili, da so po včerajšnjem obisku kmetije ugotovili, da so bile vse prej ugotovljene nepravilnosti odpravljene. Uprava za varno hrano je veterinarski inšpektorici Danuši Štiglic zaradi hujših kršitev pravil upravnega postopka pri odvzemu goved izrekla opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
OFF je pripravil vajenec David, mentorial je Jan.
Vir fotografije:Flickr
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj