OFF za dobro ljudstva

Aktualno-politična novica
loredan
13. 4. 2023 - 15.00
 / OFF

Norveška je izgnala petnajst ljudi, zaposlenih na ruskem veleposlaništvu, ki jih je norveško zunanje ministrstvo obtožilo vohunjenja. Zunanja ministrica Anniken Huitfeldt trdi, da s svojim delovanjem predstavljajo grožnjo Norveški. Po njenih besedah so od ruske invazije v Ukrajini postali aktivnejši. Z izgonom bo Norveško zapustila četrtina ruskih diplomatov v državi. Lani aprila so morali državo zapustiti trije ruski uslužbenci. Rusko zunanje ministrstvo je napovedalo odziv na izgon.

alula
Saudova Arabija po treh letih in pol odstopila od blokade Katarja
 / 11. 1. 2021

Diplomatske odnose pa obnavljata Bahrajn in Katar. Delegati obeh držav so se o tem strinjali na srečanju v savdski prestolnici Riad. Saudova Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn so diplomatske stike s Katarjem prekinili junija leta 2017, hkrati pa katarskim ladjam in letalom prepovedali pot skozi svoje teritorialne vode in zračne prostore ter zaprli svoje meje za katarske državljane. V nos jim je šlo predvsem zbliževanje Katarja z Iranom, državi si namreč delita največje plinsko polje na svetu, in katarsko podpiranje Muslimanske bratovščine. Normalizacijo odnosov s Saudovo Arabijo, ki je blokado Katarja vodila, in Združenimi arabskimi emirati je Katar dosegel avgusta 2021 po posredovanju Kuvajta in Združenih držav Amerike. Blokada Katarja se je namreč izkazala za neuspešno, saj polotoške monarhije ni gospodarsko oslabila, zunanjepolitično pa jo je še dodatno zbližala z Iranom in Turčijo. Za razliko od ostale koalicije je Bahrajn pred dvema letoma s Katarjem ponovno vzpostavil le trgovinske in potovalne poti. 

Ali so sankcije učinkovite in čemu sploh služijo
 / 18. 7. 2022

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je na podlagi obtožb o podpiranju ruske invazije v Ukrajini sankcioniralo banko na Madžarskem in več podjetij v Turčiji in Združenih arabskih emiratih. ZDA turška in emiratska sankcionirana podjetja obtožujejo izogibanja zahodnih sankcij proti Rusiji. Tja po trditvah finančnega ministrstva dobavljajo elektronske komponente, ki so na seznamu sankcioniranih proizvodov. Na Madžarskem so Američani uvedli sankcije proti Mednarodni investicijski banki, za katero trdijo, da bi jo Rusi lahko uporabljali za izvajanje vohunskih operacij v Evropi. Gre za mednarodno banko, ustanovljeno v sedemdesetih letih z namenom investiranja v vzhodnem bloku. Leta 2019 je banka sedež iz Moskve preselila v Budimpešto. Rusija in Madžarska sta tudi edini preostali evropski članici banke. 

Al Aksa ponovno v središču izraelskega zatiranja
 / 11. 4. 2023

Grški pravoslavni patriarhat, katoliška Kustodija svete dežele in armenski patriarhat so obsodili odločitev izraelske policije, da močno omeji dostop do bazilike Božjega groba v Jeruzalemu. To soboto je načrtovan tradicionalni velikonočni obred, ki se ga običajno udeleži 10 tisoč kristjanov, letos pa bo izraelska policija dovolila dostop 1800 ljudem, ki bodo imeli policijsko prepustnico. Policija navaja varnostne razloge. Jeruzalemski krščanski cerkveni voditelji omejitve kritizirajo kot kršitev svobode veroizpovedi in nov korak v izrinjanju palestinskih kristjanov iz Jeruzalema. Tri krščanske organizacije so napovedale, da bodo obred izvedle v skladu z dvatisočletno tradicijo.

Kenijski parlament je sprejel amandmaje k obrambnemu dogovoru z Združenim kraljestvom. Kenija bo tako za zločine, storjene v Keniji, lahko kazensko preganjala britanske vojake, ki so v državi na usposabljanju. Pobuda za spremembo je prišla leta 2021 po obtožbah prikrivanja v preiskavi umora 21-letne Kenijke leta 2012, ki so jo našli mrtvo, potem ko je bila zadnjič videna v družbi treh britanskih vojakov, nastanjenih v Keniji. Kenijsko obrambno ministrstvo mora zdaj na pogajanja z Združenim Kraljestvom o uveljavitvi sprememb. V skladu z obrambnim dogovorom se v nekdanji britanski koloniji vsako leto uri okoli deset tisoč britanskih vojakov. Vaje potekajo štiri tedne, in sicer na ozemlju kenijskega ministrstva za obrambo. 

Poljska policija je preprečila blokado železnice pri kraju Hrubieszów na poljsko-ukrajinski meji, ki so jo hoteli izvesti poljski kmetje. Policija je z vozili zaprla pot koloni traktorjev. Kmetje s traktorji želeli preprečiti uvoz ukrajinskega žita. Poljski kmetje na veliko količino ukrajinskega žita na poljskem trgu opozarjajo več mesecev, saj znižuje cene žita v državi. Večina žita bi morala potovati na zahod Evrope v okviru tako imenovanega solidarnostnega koridorja, ki poteka skozi Poljsko, a žito večinoma ostaja v državi. Protesti so prejšnji teden privedli do odstopa ministra za kmetijstvo Henryka Kowalczyka. Novi minister za kmetijstvo Robert Telus je obljubil, da bo Poljska po hitrem postopku izvozila preostalo ukrajinsko žito. Trenutno je po njegovi oceni na Poljskem skupno štiri tone ukrajinskega žita.

Stranke zmagovalke na oktobrskih lokalnih volitvah v Podgorici so sklenile koalicijski sporazum za vzpostavitev mestne vlade. Kot nova županja prestolnice Črne gore je zaprisegla Olivera Injac iz Gibanja Evropa zdaj. Lokalno koalicijo večinoma sestavljajo stranke, ki na državni ravni sodelujejo v začasni koaliciji premiera Dritana Abazovića. Podpisnice sporazuma se zavezujejo, da ne bodo sodelovale z Demokratsko stranko socialistov Črne gore, ki jo je do nedavnega vodil dolgoletni črnogorski vladika Milo Đukanović. Socialisti, ki so v začetku meseca izgubili predsedniške volitve, tako uradno ostajajo brez svojega župana v črnogorske prestolnice. 

Vlada je sprejela uredbo, ki bo služila kot pravna podlaga za zamrznitev cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z ločeno uredbo, ki jo bodo sprejeli jutri, bo vlada zamejila mesečno premijo dodatnega zavarovanja na slabih 36 evrov. Ukrep bo veljal od prvega maja. Sprejetje uredbe je odgovor na napoved zavarovalnice Generali, ki je nameravala s prvim majem zvišati mesečno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za več kot deset evrov. O tem, kako vlada dela za dobro ljudstva, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. 

Izjava

Terme Čatež tožijo občino Piran za neizplačano kupnino za teniški center v središču Portoroža. Zahtevajo več kot štiri in pol milijona evrov. Lani so Terme Čatež hotele prodati igrišča hrvaškemu kupcu, a je piranski občinski svet izglasoval uveljavitev predkupne pravice. Prejšnji župan Đenio Zadković  je odločitvi mestnega sveta nasprotoval in je potrjevanje pogodbe preložil na naslednji mandat, novi župan Andrej Korenika pa je občinskemu svetu predlagal, naj prekliče soglasje k osnutku pogodbe in izpogaja nove pogoje s Termami Čatež. Po stališču občine Piran tako kupoprodajna pogodba še ni bila potrjena, niti je niso dolžni potrditi, v Termah Čatež pa trdijo, da je bila pogodba že sklenjena.

OFF je pisal vajenec Matej, pomagala je Ajda.

Fotografija: prilagojeno po gov.si

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness