Še en volilni OFF

Na turških parlamentarnih volitvah slavi Stranka za pravičnost in razvoj, ki je s predvolilno koalicijo osvojila večino v parlamentu. Kljub zmagi predsednikove stranke na parlamentarnih volitvah Recep Tayyip Erdoğan na predsedniških volitvah v prvem krogu ni prejel več kot polovice glasov. Prejel je prek 49 odstotkov glasov, Kemal Kılıçdaroğlu, glavni protikandidat iz Republikanske stranke, pa nekaj prek 45 odstotkov glasov. V drugem krogu se bosta pomerila 28. maja. Kilicdaroglu je napovedal, da bo v primeru zmage odpravil predsedniška pooblastila, ki predsedniku države omogočajo razglasitev izrednih razmer ter imenovanje in odstavljanje javnih uslužbencev. Glede na to, da v parlamentu tudi v primeru zmage na predsedniških volitvah ne bo imel večine, bo obljubo težko izpolnil. Diego Cupolo, urednik portala Turkey Recap, o zmoti predvolilnih anket, ki so napovedovale zmago Kılıçdaroğluja.

Cupolo

Na tajskih volitvah, drugih po državnem udaru pred devetimi leti, sta zmagali stranki, zoperstavljeni vojaški vladavini. Največja opozicijska Stranka za Tajce, s katero je dinastija Šinavatra zmagovala volitve več kot 20 let, je osvojila 138 sedežev v spodnjem domu. Še bolje se je odrezala liberalna stranka Premik naprej s 147 sedeži. Zanjo so glasovali predvsem mladi, ki so proti vojski protestirali od leta 2020. Vojaški stranki sta v spodnjem domu na volitvah dobili prek 70 sedežev. Rezultati splošnih volitev sicer ne bodo neposredno določili premierja, saj po vojaško spisani ustavi o njem glasujeta 250-sedežni zgornji in 500-sedežni spodnji dom parlamenta. Senatorje v zgornjem domu pa imenuje vojska, ki podpira aktualnega premierjaa in nekdanjega generala Prajuta Čana Očana, ki je z udarom oblast prevzel leta 2014. 

Še več volitev. V drugem krogu lokalnih volitev v moldavski regiji Gagauzia je zmagala kandidatka stranke Šor Evghenia Gutul. Moldavska policija trdi, da je med volitvami zaznala več kršitev volilne zakonodaje, med drugim to, da je stranka Šor kupovala glasove in vozila volivce na volišča, kar so po podatkih policije počeli že v prvem krogu volitev. Stranko Šor vodi pobegli oligarh Ilan Šor, ki ga je sodišče v moldavski prestolnici Kišinjev pred mesecem dni obsodilo na 15 let zapora za utajo milijarde evrov iz treh bank. Njegova stranka je na državni ravni v opoziciji Stranki akcije in solidarnosti. 

Za volilni premor o pregonu oligarha prek moldavsko-ukrajinske meje. Ukrajinska obveščevalna služba je skupaj z uradom za gospodarsko varnost oligarha Dmitra Firtaša obvestila o sumu korupcije. Z agencij so sporočili, da so med letoma 2016 in 2022 odkrili poneverbo do 445 milijonov evrov pri ukrajinskem sistemu za tranzit plina. Firtaša je ukrajinska vlada lani že sankcionirala zaradi prodaje titana, ki je po trditvah vlade končal v rokah ruske vojaške industrije. Poleg tega so Firtaša v Združenih državah Amerike obtožili izsiljevaja in podkupovanja. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal dodatno pošiljko več deset tisoč lahkih tankov in oklepnih vozil za ukrajinsko vojsko. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na uradnem obisku v Parizu zaprosil tudi za vojna letala, ki pa jih Macron v novi pošiljki orožja ne bo poslal. Včeraj je nemški kancler Olaf Scholz prav tako napovedal novo pošiljko orožja Ukrajini, vredno skoraj tri milijarde evrov.

In še zadnje volitve. Na lokalnih volitvah v Albaniji je po predčasnih rezultatih v večini občin zmagala vladajoča Socialistična stranka. Socialistični kandidati so zmagali v 61 občinah, tudi v prestolnici Tirani. Lokalnih volitev se je udeležilo približno 35 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najnižja volilna udeležba v zgodovini Albanije. Socialisti, ki jih od leta 2005 vodi premier Edi Rama, so opozicijske kandidate premagali tudi v tradicionalnih trdnjavah opozicijske Demokratske stranke, kot je mesto Skadar. 

Slovaška predsednica Zuzana Caputova je za začasnega predsednika vlade imenovala ekonomista Ludovita Odora. Odor bo vodil vlado do septembrskih predčasnih volitev, pred tem pa je služil v upravnem odboru slovaške centralne banke. Začasnega premierja je predsednica imenovala po odstopu Eduarda Hegerja, ki mu je v predvolilnem kupčkanju razpadla vladna koalicija.

Egiptovska vlada je v okviru privatizacijskega načrta prodala 9,5 odstotka državnih delnic v podjetju Telekom Egipt. Prodaja bo zmanjšala državno last podjetja z 80 na 70 odstotkov. Egipt je decembra lani podpisal slabe tri milijarde evrov vreden paket finančne podpore z Mednarodnim denarnim skladom, po katerem je vlada obljubila manjšo vpletenost države na trgu. Ministrstvo za finance v izjavi za javnost nikjer ne izpostavlja, kolikšen delež Telekoma je bil prodan domačim povpraševalcem in kolikšen tujim. Februarja je egiptovski premier Mostafa Madbouly napovedal privatizacijo več kot tridesetih državnih podjetij, med njimi nacionalnega podjetja za pridobivanje vode in državnega naftnega podjetja. Vlada od privatizacijskega načrta do konca junija pričakuje 1,8 milijard evrov prihodkov.

Koalicijske stranke Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica predlagajo začetek postopka razrešitve devetih članov programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Junija bo o tem odločala mandatno-volilna komisija državnega zbora.

 

Akademskih 15

Visokošolski sindikat Slovenije je napovedal nadaljevanje stavke v visokem šolstvu, ki se je začela 9. marca lani. V sindikatu navajajo, da se pogajanja od letošnjega marca ne premikajo; nazadnje so 2. maja vladni strani napovedali nadaljevanje stavke in hkrati predlagali še en poskus zbližanja stališč. Do danes vsebinskega odgovora oziroma izboljšane ponudbe niso prejeli. Med drugim še vedno zahtevajo redno uskaljevanje plač z inflacijo, odpravo plačnih krivic in umik predloga črtanja določb o članicah ter volitvah dekanov in rektorjev v zakonu o visokem šolstvu. Sindikat namreč zagovarja splošne in neposredne volitve dekanov in rektorjev, na katerih lahko sodelujejo tudi študentje in strokovni delavci, ki bi jih vodstvo univerz lahko s sprejetjem aktualnega predloga zakona o visokem šolstvu ukinilo. Prvi stavkovni dan bo v torek, 30. maja, naslednja dva v sredo in četrtek, 13. in 14. junija. Predsedstvo sindikata poziva vse zaposlene, naj omenjene dni prekinejo delovne aktivnosti. 

 

OFF je pripravil Jan, univerzitetno novico je prispevala Hana.

 

Vir fotografije: Serdar Klic, flickr, creative commons