StavkOFF

Aktualno-politična novica
5. 7. 2022 - 15.00
 / OFF

Širitev zveze Nato na rusko mejo
 / 17. 5. 2022
Vrh vojaškega zavezništva Nato je pričel proces ratifikacije za članstvo Finske in Švedske. Za dokončno pridružitev Švedske in Finske zvezi mora biti njun vstop ratificiran v parlamentih vseh 30 sedanjih članic zavezništva, kar naj bi trajalo predvidoma od šest do osem mesecev. Državi sta zanimanje za vstop v Nato izrazili 18. maja zaradi ruske agresije v Ukrajini. Z vstopom v zavezništvo obe državi opuščata svoji dolgoletni nevtralni drži. 

Nizozemski kmetje z blokado veleblagovnih distribucijskih središč nasprotujejo vladnim načrtom za zaprtje številnih živinorejskih kmetij s ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Fizična blokada središč s traktorji in tovornjaki je del vsesplošnih protestov na Nizozemskem proti vladnim načrtom za 50-odstotno zmanjšanje emisij dušikovega oksida in amonijaka do leta 2030. Vlada je dala lokalnim oblastem leto dni časa, da ugotovijo načine za doseganje zadane kvote, pri čemer pričakuje, da bodo lokalne oblasti odkupile številne živinorejske kmetije. Kmetijske zadruge in organizacije zatrjujejo, da vladni načrti nesorazmerno škodujejo živinorejskim kmetijam in ne izražajo nobene skrbi za prihodnost kmetov.

Delavci na treh morskih naftnih poljih na Norveškem stavkajo zaradi neuskladitve plač z naraščajočo stopnjo inflacije. Sindikalne organizacije, ki vodijo stavko, sporočajo, da bo zaradi stavke proizvodnja nafte in plina manjša za 89.000 sodčkov dnevno. Do srede naj bi celotna proizvodna izguba znašala 292.000 sodčkov dnevno oziroma 13 odstotkov vse proizvodnje. Če se norveška vlada ne odzove na zahteve sindikalnih skupin, te napovedujejo zaostreno stavko do sobote, kar bi pomenilo še večjo izgubo. 

sudan udar
Vojaški državni udar v Sudanu
 / 25. 10. 2021
Vodja vojaške oblasti v Sudanu, general Abdel Fatah al-Burhan, je obljubil predajo vojaške vlade civilni oblasti. To je storil, da bi pomiril množične proteste po državi, ki zahtevajo njegov odstop. Vendar ni povedal, ne kdaj ne kako naj bi oblast predal civilnemu vodstvu. Burhan je državni udar izvedel oktobra 2021, ko je zaprisegel k vzpostavitvi razmer za varen prehod v civilno oblast ter obljubil transparentne volitve julija 2023. Kmalu po državnem udaru je Burhan razpustil suvereni svet, v katerem sta skupaj vladali civilna in vojaška oblast. Že od začetka vojaške oblasti po vsej državi potekajo protivladni protesti, na katere se je vojaška oblast odzvala z nasiljem.  

Kanadska zvezna vlada je s Skupščino prvih narodov dosegla sporazum za izplačilo odškodnine vsem staroselcem, ki jih je oškodoval diskriminatorni sistem socialnega varstva otrok. Po navedbah kanadske službe za staroselce je skupni znesek odškodnin vreden 15 milijard evrov, kar velja za največje odškodninsko izplačilo v zgodovini Kanade. Odškodnino bodo prejeli staroselci, ki so bili kot otroci v rezervatih in na teritoriju Jukon med letoma 1991 in 2022 odpeljani iz svojih domov v internate, ter tisti, ki med letoma 1991 in 2017 niso bili deležni osnovnih javnih storitev. Sporazum je bil sklenjen po razsodbi kanadskega sodišča za človekove pravice iz leta 2016, ki je odločila, da je treba vsakemu otroku staroselcev, ki je bil po nepotrebnem nameščen v rejništvo, izplačati 30.000 evrov. Po podatkih kanadske posebne komisije za iskanje resnice in spravo je v 139 internatih za staroselske otroke umrlo več kot štiri tisoč otrok, vendar točno število ni znano. 

Zmaga Gabriela Borića na predsedniških volitvah v Čilu
 / 21. 12. 2021
Čilska ustavodajna skupščina je novoizvoljenemu predsedniku države Gabrielu Boriću izročila osnutek nove ustave. Državljani bodo na referendumu o spremembi ustave glasovali četrtega septembra. Množični državljanski protesti so leta 2019 staro ustavo, ki je veljavna od časa diktature generala Augusta Pinocheta, označili za glavni izvor neenakosti v čilenski družbi. Če bodo Čilenci na referendumu novo ustavo sprejeli, bo Čile ena najbolj naprednih držav na celini, saj nova ustava vključuje zagotovljeno pravico do splava in priznanje avtonomije staroselskim ljudstvom ter njihovim institucijam.  

Stranka Socialni demokrati je na sestanku predsedstva stranke sklenila udeležbo na predsedniških volitvah z lastnim kandidatom. Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je dejala, da se glede na zgodovino, tradicijo in terensko mrežo stranke spodobi, da na prihajajočih predsedniških volitvah nastopi z lastnim kandidatom. A ta za zdaj še ni znan. Postopke evidentiranja kandidatov bodo v stranki zaključili do sredine julija, skladno s prakso pa bo med evidentiranimi kandidati tudi vodstvo stranke. Po naših neuradnih informacijah je stranka Gibanje Svoboda ponujala odstop nekaterih občin kandidatom socialdemokratov na lokalnih volitvah v zameno za podporo socialdemokratov kandidatki Gibanja Svoboda Marti Kos na predsedniških volitvah. Kot kaže, so pri Socialnih demokratih vseeno izbrali svojo pot. 

Odločitev vlade, ki javnim uslužbencem ponuja enkratne draginjske dodatke namesto uskladitve vrednosti plačnih razredov, vzbuja nezadovoljstvo sindikalnih organizacij. Ponudba vključuje dodatnih 325 evrov regresa za javne uslužbence do 24. plačnega razreda, kar pomeni, da bi po novem regres zanje znašal 1400 evrov. Na uvodnem srečanju med vlado in sindikati, ki je potekalo pred dvema tednoma, se je vlada s sindikati zavezala k iskanju rešitev glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov. Kljub temu ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pojasnjuje, da vlada usklajevanja vrednosti plačnih razredov po novem ne ocenjuje kot primerno rešitev zaradi nepredvidljivosti razmer, napovedane jesenske draginje in inflacije. Izjavo ministrice podrobneje komentira podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja Irena Ilešič Čujovič.

Ilešič Čujevič

Z umikom obljub vlade glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov se ne strinjajo v sindikatu Pergam in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki sta sodelovala pri pogajanjih. Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek vztraja, da se na krovni ravni sindikati pogajajo za uskladitev plačnih razredov in s tem za ohranjanje realne vrednosti plač, ne pa blaginjske dodatke. Odziv sindikatov na nenaden odstop vlade od obljub usklajevanja vrednosti plačnih razredov opisuje Ilešič Čujovič.

Ilešič Čujovič

OFF je pripravil vajenec Jan, mentoriral je Fin.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness