Forza Albanija
Italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni in albanski kolega Edi Rama sta podpisala protokol o okrepitvi sodelovanja na področju migracij. Osrednja točka dogovora je vzpostavitev dveh migrantskih centrov v Albaniji, ki ju bo financirala in upravljala Italija. Eden bo postavljen v pristanišču Shëngjin, drugi pa v kraju Gjadër, od pristanišča po cesti oddaljenem okrog 20 kilometrov. Oba centra bodo po načrtih italijanske vlade postavili do naslednje pomladi.
Protokol, ki ga morata ratificirati parlamenta obeh držav, pomeni eksternalizacijo italijanskih azilnih postopkov na albansko ozemlje. Tam bodo namreč obravnavali njihove prošnje za azil, in sicer po italijanski zakonodaji. Tako je dogovor strnila Giorgia Meloni:
V Albanijo po zatrdilih Meloni ne bodo napotovali mladoletnih, nosečnic in drugih ranljivih skupin. Dogovor bo veljal vsaj pet let, potem ga bosta vladi lahko podaljševali. A ker protokola parlamenta še nista ratificirala, gre po besedah Meloni zaenkrat le za osnutek. Odvetnica Caterina Bove pojasni, kaj je o dogovoru zagotovo znano.
Tuji mediji sicer poročajo, da bodo po dogovoru na albansko ozemlje lahko prepeljali le migrante, ki jih bodo iz morja rešila italijanska plovila. Vendar protokol ne določa ničesar podobnega. Le da lahko migrante v albanske teritorialne vode in na albansko ozemlje prepeljejo izključno z vozili pristojnih italijanskih institucij. Italijanski mediji pišejo, da gre pri tem denimo za plovila italijanske vojaške mornarice ali finančne policije. Dogovor torej ne omejuje, koga lahko Italijani prepeljejo in procesirajo v Albaniji, ampak zgolj kako jih lahko v Albanijo premestijo. Na nedoločnost protokola opozarja tudi Bove.
V primeru da bi protokol ostal tako ohlapen, kot je trenutno, bi italijanske oblasti lahko v Albanijo deportirale tiste, ki so za azil že zaprosili v Italiji. A ne glede na to, ali bodo oblasti v Albanijo premestile ljudi, ki so fizično že na italijanskem ozemlju, ali pa zgolj tiste, ki jih bodo zajela italijanska plovila, bo praksa njihove obravnave po mednarodnem in evropskem pravu nezakonita.
Giorgia Meloni in njeni neofašistični Bratje Italije so na oblast prišli oktobra lani, tudi z obljubami o zmanjšanju števila po njihovem nezakonitih migrantov. Zadnji velik sveženj ukrepov proti migracijam je italijanska vlada z odlokom sprejela septembra, ko je vlada skušala pritegniti pozornost evropske javnosti z vikom in krikom o prenatrpanosti otočka Lampedusa. Med drugim je vlada z odlokom podaljšala možno obdobje pridržanja migrantov v centrih za pridržanje s šest na osemnajst mesecev in pospešila postopke deportacije. Že pred tem, tik pred koncem lanskega leta, je vlada z odlokom nevladnim organizacijam, ki ljudi pred smrtjo rešujejo v Sredozemskem morju, otežila opravljanje dela. Od takrat morajo ladje nevladnih organizacij migrante izkrcati v tistem pristanišču, ki jim ga odobrijo oblasti. Te pa, namesto da bi v skladu z mednarodnim pravom omogočile izkrcanje v najbližjem varnem pristanišču, lahko ladje napotijo tudi na drug konec Apeninskega polotoka, denimo v Genovo. Odlok je tako v nasprotju z mednarodnim pravom.
Dogovor z Albanijo je tako le zadnji od protimigrantskih ukrepov neofašistične italijanske vlade. Kaj vse je nova vlada že izvedla, strne Bove.
Kljub vedno bolj drakonskim ukrepom proti migracijam v Italijo vstopa vedno več ljudi. Do konca avgusta je letos po morju v Italijo vstopilo 100 tisoč migrantov, kar je dvakrat več od istega obdobja lani. Tako se zdi, da s stališča vlade ukrepi niso uspešni. Je pa vlada še kako uspešna pri krčenju begunskih pravic.
Italijanska vlada je poostren nadzor nedavno uvedla tudi na meji s Slovenijo, češ da zaradi nevarnosti balkanske migracijske poti za radikalizacijo migrantov. Temu je sledilo slovensko zapiranje meje s Hrvaško in Madžarsko, ki še zmeraj ostaja. Pri protimigracijskem sodelovanju z drugimi državami pa vlada Giorgie Meloni seveda ni prva, ampak le najostrejša. Bove našteje več primerov takega mednarodnega sodelovanja.
Italijansko-albanski dogovor je v Evropski uniji prvi, ki je prišel do te stopnje. Predtem je na podobno idejo prišla že danska vlada, a je zaenkrat še niso uresničili. Dogovor pa ni edini v Evropi. Podoben dogovor je britanska konservativna vlada lanskega aprila sklenila z Ruando, a ga zaradi sodnih pritožb tistih, ki jih je želela deportirati, še ne more izvajati. Kot pojasni Bove, dogovora nista povsem primerljiva, saj v britanskem primeru z migrantskimi centri upravlja Ruanda.
Ves čas smo govorili le o Italiji, a dogovor ni enostranski. Podpisal ga je tudi albanski premier, ki v sodelovanju vidi dolžnost Albanije kot tovariške evropske države. Njegova motivacija je tudi zagotovilo italijanske vlade, da bo zaradi sodelovanja pri dogovoru podprla albansko članstvo v Evropski uniji. Bove predstavi svoj pogled na korist, ki jo ima Albanija od dogovora.
Italija se torej po točno 80 letih vrača v Albanijo. Tokrat je sicer ne bodo okupirali vojaško, ampak tja odložili ljudi, ki jih sami nočejo.
Vir slike: italijanska vlada
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj