Po željah delodajalcev
Parlamentarni odbor za notranje zadeve se je konec prejšnjega tedna seznanil z osnutkoma nove strategije za integracijo tujcev, ki niso državljani članic Evropske unije, in osnutkom posodobljene migracijske strategije. Po sklepu odbora mora vlada posodobljeno migracijsko strategijo sprejeti do konca poletja naslednjega leta. Strategijo vključevanja tujcev mora vlada sprejeti do 26. oktobra bi morala vlada že sprejetil. Po noveli zakona o tujcih, ki jo je parlament sprejel aprila, bi namreč vlada morala to strategijo sprejeti v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona.
Vlada se je k sprejemu strategije o vključevanju tujcev iz držav, ki niso članice Unije, aprila zavezala z namenom, da bi v strategiji utemeljila, zakaj je potrebna različna obravnava tujcev, ki ne prihajajo iz Evropske unije, in tujcev, ki iz držav članic prihajajo. V novelo zakona je notranje ministrstvo, potem ko ga je prevzel Boštjan Poklukar, vrnilo domislico vlade Janeza Janše, po kateri morajo tujci, ki niso iz držav Unije, za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine izpolniti pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni. Enako velja za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje. Tega pogoja pa ljudem, ki prihajajo iz Evropske unije, ni treba izpolniti, zato je denimo zagovornik načela enakosti Miha Lobnik zakonodajalce opozarjal na diskriminatornost take ureditve. Pomisleke o ustavnosti take ureditve je imela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, vseskozi pa so ji nasprotovale nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z integracijo tujcev. Toda v novi strategiji integracije tujcev peti odstavek 47. člena zakona o tujcih*, v katerem stoji pogoj znanja jezika za bivanje v Sloveniji, sploh ni omenjen. Matej Torkar, ki je Direktorat za migracije na notranjem ministrstvu prevzel po nastopu Poklukarja, potrebo po obveznem pogoju, veljavnem od novembra naslednjega leta, utemeljuje s tem, …
Čeprav Torkar govori o spodbudi, je pogoj znanja jezika pogoj. Obvezen pogoj. Je pa res, da nova strategija predvideva razširitev in prenovo programov jezikovnega izobraževanja. Predvideva vzpostavitev novih programov za učenje jezika, skrb za nadzor nad kvaliteto programov ter povečanje števila ur in kadrov, ki izvajajo program. Pri tem bo posebna skrb namenjena temu, obljublja strategija, da se ljudem z različnim jezikovnim predznanjem zagotovi tudi različno izobraževanje. Pri izpolnjevanju jezikovnega pogoja, za katerega je treba opraviti tudi pisni izpit, imajo denimo begunci iz Sirije neprimerno težjo nalogo kakor priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije. Kot pojasnjuje Torkar, se izobraževalni programi že prilagajajo.
Sicer znatna sredstva za prenovo izobraževalnih programov strategija predvideva v letu 2025, a je to po pojasnilih Torkarja nekaj, kar je že v izvajanju. Fokus pri pripravi obeh strategij je bil zdaj na integracijski strategiji, zato je osnutek migracijske strategije manj dodelan.
Pri pripravi strategij se je vladi močno mudilo. Kot pojasnjuje Urša Regvar s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, so bile v zadnji fazi nevladne organizacije iz priprave strategij izključene, gradivo za pripravo strategij pa so na ministrstvu tudi označili s stopnjo tajnosti »interno«.
Zakaj in kdaj so dokumente označili za interne, smo vprašali Torkarja.
Po mnenju Urše Regvar sta dokumenta, ki sta nastala, pomanjkljiva. Osredotočila se je na migracijsko strategijo, saj je pri njeni pripravi sodelovala – oziroma bi morala sodelovati.
Obe strategiji za pomemben cilj opredeljujeta zagotavljanje tuje delovne sile in poenostavitev postopkov zaposlovanja tujih delavcev. Večji del ukrepov, ki jih navajata strategiji, pa je na tem področju usmerjen v informiranje in izobraževanje delodajalcev ter delavcev. S tem namenom vlada načrtuje vzpostavitev informacijske točke na zavodu za zaposlovanje, prav tako pa informiranje delavcev v njihovih državah s sejmi – na primer v Bosni in Hercegovini. Torkar pojasnjuje, da so na tem področju ukrepe zasnovali predvsem na željo delodajalcev.
V migracijski strategiji je z namenom olajšanja in poenostavitve postopkov pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za tuje delavce predvidena tudi vzpostavitev oziroma razširitev hitrih postopkov za »zaupanja vredna podjetja«. Liberalizacijo delovne zakonodaje je na enak način vlada uvedla že v interventni zakon za odpravljanje posledic poplav.
Prav del strategije na področju delovnih migracij je po mnenju Urše Regvar eden od primerov pomanjkljivo pripravljenih strategij.
Za migrantske delavce z Balkana Slovenija ni več zaželena destinacija, izpostavlja Regvar. Zato je med drugim krivo neustrezno zagotavljanje njihovih pravic.
Migracijska strategija obljublja tudi zagotovitev dovolj velikega števila nastanitvenih kapacitet za prosilce za azil, ki morajo životariti v prenatrpanih azilnih domovih. A o tem nič konkretnega. Kje, kdaj in kako bodo vzpostavljene nove nastanitve, nam ni znal pojasniti niti Torkar.
* Peti odstavek 47. člena Zakona o tujcih:
»Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se izda in podaljšuje na prošnjo tujca iz prvega odstavka tega člena, ki mora priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih družinskih članov, ki nameravajo prebivati v državi, pri čemer ta sredstva mesečno ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine se lahko na prošnjo tujca iz prvega odstavka tega člena podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda, če polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vstopni ravni (A1 Skupnega evropskega jezikovnega okvira). Tujec opravi obvezni preizkus znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, ki je sestavljen iz pisnega, ustnega in slušnega dela. Obvezni preizkus znanja izvajajo izobraževalne ustanove oziroma organizacije, ki izvajajo javno veljavni program izobraževanja »Slovenščina kot drugi tuj jezik«. Šteje se, da polnoletni družinski član izpolnjuje pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, če je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe v Republiki Sloveniji, ki se izvajajo v slovenskem jeziku in omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali je končal šolanje na kateri koli stopnji v Republiki Sloveniji ali je končal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah, ali če je starejši od 60 let. Pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni izpolnjuje tudi polnoletni družinski član, ki je nepismen, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na vstopni ravni. Pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni ravni ni treba izpolnjevati polnoletnemu družinskemu članu v primerih iz četrtega stavka prvega odstavka tega člena ter polnoletnemu družinskemu članu, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo sporazumevanje, ni sposoben opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme tujca.«
Vir fotografije: integracijska strategija
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj