Predsedniška bitka z motorko
36 milijonov volilnih upravičencev v Argentini se je pod zakonsko obvezo včeraj podalo na splošne volitve. V ospredju je predsedniška bitka, ki bo dokončno odločena v drugem krogu, 19. novembra. A že zdaj je jasno, da so se Argentinci kljub drugačnim napovedim odločili za varnejšo opcijo in vodstva po prvem krogu niso namenili libertarnemu desničarju Javierju Mileiju, ampak kandidatu najbolj etablirane struje v argentinski politiki. V prvem krogu je slavil peronistični gospodarski minister Sergio Massa iz koalicije Zveze za domovino. V različnih inkarnacijah so peronistične stranke, ki so nominalno socialdemokratske, a z močnimi nacionalističnim elementi, zmagale na veliki večini predsedniških volitev po drugi svetovni vojni.
Massa je prejel skoraj 37 odstotkov glasov. Za zmago v prvem krogu je potreboval vsaj 45-odstotno podporo oziroma 40-odstotno v primeru 10-odstotne razlike z drugouvrščenim kandidatom. Pred drugouvrščenim Javierjem Mileijem pa ima Massa za slabih sedem odstotkov prednosti. Milei je prejel 30 odstotkov glasov, čeprav so mu predvolilne javnomnenjske raziskave napovedovale vodstvo po prvem krogu, prav tako pa je zmagal na avgustovskih primarnih volitvah. Milei je kandidat Libertarne stranke, ustanovljene leta 2018, njegovo predvolilno kampanjo pa so zaznamovali predvsem ekscentrični nastopi. Na predvolilne shode je prihajal s prižgano motorno žago, kar naj bi simboliziralo njegove načrte o posegih v proračun in »razrez« kontrole države nad državljani. Kakšna točno je politika Javierja Mileja vsebinsko, opiše Juan Ferrero, ki se z latinskoameriško politiko ukvarja na britanski univerzi v Bathu.
Izjava
Milei se je na avgustovskih primarnih volitvah uvrstil na prvo mesto med predsedniškimi kandidati. Tudi predvolilne ankete so Mileiju napovedovale prednost v prvem krogu in podporo okrog 35 odstotkov volivcev, Massi pa manj kot trideset odstotkov glasov. Zakaj se je na dan volitev plošča obrnila?
Izjava
Milei je samooklicani anarhokapitalist in libertarec, poslanec pa od leta 2021. Koalicija strank Svoboda gre naprej, ki jo je vodil na volitvah, želi državo rekonstruirati na radikalnem potenciranju individualizma. V tem smislu Milei obljublja ukinitev argentinske centralne banke, češ da bo to prispevalo k znižanju inflacije. Prav tako Milei zagovarja ukinitev argentinskega pesa in njegovo zamenjavo z ameriškim dolarjem. Argentinski liberalci bi vrh tega ukinili 90 odstotkov obstoječih davkov in prekinili trgovanje s Kitajsko in Brazilijo, ki ju opredeljujejo kot komunistični državi. Kakšne so razlike med gospodarskimi politiki, ki jih obljubljajo libertarci, in politikami peronistov ter Sergia Masse, pojasni Ferrero.
Izjava
Argentinsko gospodarstvo je v cikličnih krizah že vsaj od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Okoli 40 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine. Medletna stopnja inflacije v Argentini je septembra dosegla 138 odstotkov in še vedno narašča. Cene so se samo v zadnjih dveh mesecih dvignile za okoli dvanajst odstotkov. Analitiki argentinske centralne banke napovedujejo, da bo inflacija do konca leta narasla na 180 odstotkov. Gospodarske krize so posledica tega, da se Argentina zadolžuje v ameriških dolarjih. A teh ji vedno znova zmanjka. Zaradi nezmožnosti plačila dolga ameriškim bankam je samo v zadnjih dvajsetih letih trikrat razglasila bankrot, nazadnje leta 2020.
Izjava
Kako se je z inflacijo spopadala peronistična vlada pod vodstvom Alberta Fernandeza, opiše Ferrero.
Izjava
Poleg predsedniških so v Argentini potekale tudi volitve v poslansko zbornico in senat. Na volitvah se je zamenjalo 130 od 257 poslancev, ki bodo opravljali štiriletni mandat. Massova koalicija Zveza za domovino je na volitvah dobila 48 stolčkov, Mileijeva pa zgolj 16. Devet poslanskih mest je osvojila konservativna stranka Skupaj za spremembe, ki jo vodi v prvem krogu predsedniških volitev tretjeuvrščena kandidatka Patricia Bullrich. Massa je sicer peronist, a ni iz največje peronistične Justicialistične stranke, ampak vodi svojo manjšo. Kaj to pomeni za peronistično gibanje?
Izjava
Argentinci so volili tudi 20 novih senatorjev. Na senatorske sedeže se je razporedilo deset članov Zveze za domovino, šest članov koalicije Svoboda gre naprej. Senatorji so se med drugim zamenjali v Buenos Airesu, na kar je vplival tudi nedavni umor novinarja in aktivista Facunda Moralesa.
Izjava
Ferrero meni tudi, da so letošnje predsedniške volitve za mnoge Argentince »proces redemokratizacije«.
Izjava
Foto: Facebook
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj