S tresočo se roko nad interpelacije ministrov
Poslanci Nove Slovenije s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine Janezom Ciglerjem Kraljem so skupaj s poslanci Svobode in Socialnih demokratov v parlamentarni postopek vložili predlog ustavnih sprememb, ki vsebinsko posegajo v postopek imenovanja vlade. Potrjevanje ministrov bi na predlog predsednika vlade prenesli na predsednico republike, tako da jih z glasovanjem ne bi več imenovali poslanci v državnem zboru. V skladu s predlaganimi spremembami ustave bi se odpravila možnost interpelacije posameznih ministrov - namesto tega bi državni zbor, tako kot do sedaj, lahko interpeliral celotno vlado. Z zakonom o vladi se ne bi več urejalo število ministrstev, temveč bi bilo to v domeni vsakokratne vladne koalicije. Zakon bi urejal le pristojnost in delovna področja vlade in posameznih ministrstev.
Razlog za vložitev predloga ustavnih sprememb je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil Cigler Kralj.
Za interpretacijo predlaganih ustavnih sprememb smo se obrnili na ustavnega pravnika, nekdanjega ustavnega sodnika in direktorja Inštituta za ustavno pravo Cirila Ribičiča. Vprašali smo ga, ali je v tem, da v Sloveniji velja še »stari socialistični skupščinski sistem«, kaj resnice, ali gre le za politično puhlico, ki gre dobro v uho.
Cigler Kralj je pri predlogu ustavnih sprememb izpostavil predvsem pospešitev postopkov, ki zadevajo oblikovanje vlade.
Če je agenda Nove Slovenije, da bi Slovenija s spremenjeno ustavo stopila na pot Nemčije, Ribičič izpostavlja, da smo na njej pravzaprav že kar nekaj časa.
To, da ministre imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade, je posebnost slovenske ustavne ureditve, ki ima po besedah sogovornika marsikatere pomanjkljivosti, kar se je pokazalo tudi v preteklosti.
Primer, ki ga v izjavi omenja Ribičič, je iz leta 1994, ko državni zbor na predlog premierja Janeza Drnovška ni podprl razrešitve Jožice Puhar, ministrice za delo. Spor med Drnovškom in Puhar se je razrešil tako, da je ministrica kasneje odšla za veleposlanico v Makedonijo.
Za sprejetje predlaganih ustavnih sprememb je v državnem zboru potrebna absolutna kvalificirana večina, torej dve tretjini glasov vseh poslancev. Predlagateljice imajo zaenkrat zagotovljeno podporo 56 poslancev, kar pomeni, da bodo za spreminjanje ustave nujni glasovi bodisi Slovenske demokratske stranke bodisi Levice. V prvi so mnenja, da se skozi stranska vrata uvaja predsedniški sistem, zato predloga ne bodo podprli. Skeptični so tudi v Levici. Vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec pojasni, zakaj poslanci Levice svojih podpisov k predlogom niso prispevali.
Ribičič v predlogu ustavnih sprememb sicer ne vidi posebnega predrugačenja vloge predsednice republike vsaj z vidika krepitve funkcije, kar pa ne velja tudi za državni zbor.
Če mora po trenutni ureditvi predsednik vlade svoje ministre v primeru, da ne odstopijo sami, odstavljati v državnem zboru, bi lahko to po predvidenih spremembah počel lastnoročno v dogovoru s predsednico republike.
Ribičič analizo sklene s tezo, da ne glede na ureditev delitve oblasti, ki jo ima posamezna država, na koncu, sploh v času kriz, nad zakonodajno prevlada izvršilna veja oblasti.
Za spreminjanje ustave bo moralo svoje glasove v državnem zboru prispevati vsaj 61 poslancev. Zdi se, da bo jeziček na tehtnici Levica. Tašner Vatovec pove, kakšni bodo nadaljnji koraki stranke, in ali na tej točki vidijo kakšno možnost kompromisov, da bi spremembe na koncu podprli.
Glede na razmerje moči v parlamentu, v katerem imajo koalicijske stranke trenutno 53 glasov poslancev, opozicijska Nova Slovenija pa jih lahko prispeva še osem, je manevrskega prostora za spreminjanje ustave na več področjih dovolj. Tako je že v postopku predlog sprememb ustave, ki ureja imenovanje ustavnih sodnikov. Na predlog sodnega sveta bi imenovanje prenesli z državnega zbora na predsednico republike. Vendar se zdi, da je začetni zanos, ki je bil prisoten ob nastopu mandata vlade Roberta Goloba, da poseže v ustavo tako pri spremembi volilnega sistema kot ustanovitvi pokrajin, zbledel. Tako se postavlja vprašanje, ali je sprejetje sprememb ustave glede imenovanja vlade, ki smo jih obravnavali v današnjem OFFsajdu, sploh verjetno. Kot pravijo, se ustava spreminja s tresočo roko. Na koalicijskem trojčku s koncesijsko partnerico Novo Slovenijo pa je, da jo s skupnimi močmi toliko umirijo, da do kakršnihkoli sprememb na koncu sploh pride.
OFFsajd sta pripravila vajenec Matej in Fabjan.
Vir slike: javna domena
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj