V primežu tolp in mrkov
Prebivalci Ekvadorja so se včeraj podali na volišča, kjer so glasovali o paleti reform, ki jih predlaga vlada predsednika Daniela Noboe. Volivce so na glasovnici pričakala zlasti tako imenovana varnostna vprašanja, ki so del predsednikove kampanje, da bi zajezil nasilje mamilarskih tolp v državi. Poleg teh so volivci odločali tudi o pravosodni in ekonomski reformi ter spremembi arbitraže. Referendum je predsednik Noboa napovedal že januarja, kmalu po tem, ko je v državi zaradi pobega Fita, voditelja ene od mamilarskih tolp, iz zapora, razglasil izredne razmere. Prebivalci, med katerimi Noboa uživa podporo, so glede na izide hitrega štetja, ki ga je izvedla državna volilna komisija, večinsko podprli varnostne ukrepe. Zanje je glasovalo med 60 in 73 odstotkov volilnih upravičencev, kar pa nikakor ni presenečenje. Zaradi ugrabitev in nasilnih smrti, ki so jih zakrivili člani tolp, varnostne reforme, ki de facto povečujejo pristojnosti policije in vojske, med civilno prebivalstvo prinašajo upanje o povečanju varnosti. Reforme, ki jih je na referendumsko glasovnico uvrstila vlada, natančneje komentira John Polga Hečimovič, politolog, ki o latinskoameriški politiki predava na pomorski akademiji v ameriškem Marylandu.
Predsednik Noboa je svoj skrajšani 18-mesečni predsedniški mandat začel lanskega novembra po odstopu nekdanjega predsednika Guillerma Lasse. Zaradi pobega prej omenjene vodje ene od mamilarskih združb Fita in upora tolp v vsaj sedmih zaporih ter vdora v oddajni studio televizije TC je Noboa razglasil izredno stanje. Ob tem je 22 tolp uvrstil na seznam terorističnih organizacij. Razmere, ki so vodile do razglasitve izrednega stanja v začetku leta, opiše sogovorec.
Referendum o novih varnostnih reformah sledi izteku izrednih razmer v začetku aprila. Z razglasitvijo izrednega stanja je Noboa omogočil napotitev večjega števila vojakov na ulice mest, uvedel pa je tudi policijsko uro. V obodbju od januarja so varnostne sile pridržale približno 19 tisoč ljudi, 300 oseb pa je bilo obtoženih terorizma. Po podatkih oblasti je od razglasitve izrednih razmer število nasilnih smrti upadlo za 26 odstotkov.
Daniel Noboa je svojo kampanjo oblikoval zlasti na zajezitvi kriminala mamilarskih tolp, zato je zanj sprejetje varnostnih ukrepov ključno. Vlada je med varnostne reforme uvrstila omilitev okvirja za izročitev obtoženih storilcev kaznivih dejanj in podaljšanje zaporne kazni za kaznivo dejanje umora, preprodaje drog in pranja denarja. Mednje je vključena tudi militarizacija ekvadorske policije. A predsednik referenduma ni razpisal le zaradi izteka izrednega stanja, v katerem je lahko vladal z odloki. Prihodnje leto bodo v državi potekale splošne volitve, na katerih se bo Noboa potegoval za poln predsedniški mandat. Zakaj so se oblasti odločile za izvedbo referenduma ravno zdaj, pojasnjuje Polga Hečimovič.
Kljub temu, da se je na volišča podalo več kot 13 milijonov od skupno slabih slabih 18 milijonov prebivalcev, pa vsi niso navdušeni nad reformami predsednika Noboe. Zlasti kritična je Konfederacija domorodnih narodnosti Ekvadorja, največja organizacija za zaščito pravic domorodcev v državi. Organizacija vlado obtožuje, da je referendum izkoristila za spodbujanje političnih ambicij Noboe, s čimer si predsednik skuša zagotoviti podporo na splošnih volitvah, ki bodo potekale prihodnje leto. Predsednik konfederacije Leonidas Iza je dejal, da skuša vlada s tem, ko bodo ljudje podprli varnostne ukrepe, izsiliti podporo neoliberalnih ekonomskih reform. Poleg sklepanja pogodbenega dela z delavci za posamezne ure, ki koristi le velikim podjetjem, je sporno zlasti vprašanje mednarodne arbitraže. To je na glasovanju zavrnilo več kot 60 odstotkov volivcev.
Z reformo želi Noboa uvesti sistem mednarodne arbitraže za reševanje sporov med državo in zasebnimi tujimi vlagatelji. Oblasti želijo z arbitražo zaščititi tuje naložbe v Ekvadorju in s tem spodbuditi gospodarstvo države. Okoljski aktivisti pa ukrep razumejo kot zavračanje okoljskih reform. Z arbitražo bi lahko tuji vlagatelji vložili pritožbe in se pogajali o poravnavah za zaprtimi vrati. Ostale reforme, o katerih so volivci glasovali na referendumu, predstavi sogovorec.
Ekvador se sicer ni znašel le v primežu mamilarskih tolp, državo je namreč zajela tudi energetska kriza. Zaradi suše je pomanjkanje elektrike, ki jo država proizvede v hidroelektrarnah, pripeljalo do izpadov elektrike. Ti trajajo po več ur na dan, na severu države tudi do 13 ur dnevno. Kot pojasnjuje sogovorec, je Noboa razglasil nove izredne razmere, tokrat zaradi energetske krize.
Bolj kot izpadi elektrike, ki otežujejo življenje prebivalstva, je Noboo sicer zmotilo, kdaj je prišlo do njih. Ker je do energetske krize prišlo tik pred izpeljavo referenduma, je stanje označil kot posledico sabotaže.
Kljub razdrobljenosti podpore glede na posamezen ukrep sogovorec pojasnjuje, da bo visoko volilno udeležbo in podporo varnostnih ukrepov lahko uporabil za počasno vpeljavo drugih reform, kakršni sta tudi ekonomska in pravosodna.
Foto: Flickr, All Creative Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj