Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar se danes mudi na obisku pri svojem slovaškem kolegu, s katerim se pogovarjata o reševanju begunske krize. Slovaška velja, vsaj kar se retorike tiče, za eno večjih kritičark evropske azilne politike, ki je po njenem mnenju preveč odprta. Ministra sta se hitro ujela s svojimi stališči. Györkös Žnidar je poudarila zavednost Slovenije pri branjenju schengenskega območja, ki je po mnenju obeh ministrov ena ključnih točk evropske integracije.
V tem kontekstu lahko gledamo tudi na predlog novele Zakona o tujcih, ki je v javnost pricurljal prejšnji teden. V Offsajdu obravnavamo predlog, ki je zaokrožil prejšnji teden in je bil morda že spremenjen. Kljub temu pa so nekatera določila v tako močnem navzkrižju z Ustavo Republike Slovenije, da mu je vredno nameniti pozornost. Med drugim predvideva uvedbo tako imenovanega “spremenjenega stanja”, ki ga vlada predlaga v sprejetje Državnemu zboru. Gre za retorično olepšavo izrednega stanja, ki je potrebno, ko želi država omejiti določene človekove pravice. Državni zbor o sprejetju odloča z dvotretjinsko večino, v primeru njegovega sprejetja pa Slovenija lahko zapre mejo za vse, ki nimajo urejenih potrebnih dokumentov. Tudi za tiste, ki so v Sloveniji nameravali zaprositi za azil. Po mnenju ministrice Györkös Žnidar je tak predlog nediskriminatoren. Ravno nasprotno pa ukrep kot diskriminatoren na podlagi osebnih okoliščin označi Saša Zagorc s Pravne klinike za begunce in tujce Pravne fakultete.
Zagorc: V tem predlogu Zakona o tujcih, ki naj bi se dopolnil, je navedeno, da lahko pride do tako imenovanih kvazi izrednih razmer, če Ministrstvo za Notranje zadeve ugotovi ogrožanje državne varnosti zaradi množičnega pretoka beguncev, prosilcev za azil v Republiko Slovenijo.
Zdaj prvo vprašanje, ki se pojavlja je že na sistemski ravni. Ali je takšna zakonodaja sploh skladna z ustavnimi določbami, ki izrecno opredeljujejo, kdaj je možno začasno omejiti ali razveljaviti nekatere človekove previce. Ker iz situacije izhaja, da gre očitno za neko veliko zadevo, jaz vsaj ocenjujem, da je podobno temu, čemur rečemo izredno stanje. Ampak kar je bistveno, je, da ustava določa omejitve in pogoje, kdaj je takšno omejevanje človekovih pravic dopustno. Prvič mora biti začasno, čas mora biti določen, in sklepam, da ta možnost podaljševanja teh začasnih ukrepov, ki jo ta predlog določa, nekako ne bi bila v skladu z ustavo.
Kot drugo, kar je pa posebej pomembno je pa, da nikakor ne sme priti do diskriminatornih ukrepov. Četudi so cilji, ki jih zasledujejo ti ukrepi legitimni, da se izkaže, da res mora biti ogrožena nacionalna varnost ali javni red, vsekakor ti ukrepi ne smejo biti diskriminatorni na podlagi osebnih okoliščin.
Zdaj iz predloga tega zakona pa očitno izhaja, da se dela razlika med begunci, prosilci za azil glede na starost, glede na zdravstvene potrebe, tudi glede na družinsko stanje. Tako da že iz tega sistemskega razloga je predlog zakona sila sila problematičen.
Predlagani ukrepi napovedujejo grobo kršenje tako ustave kot mednarodnih konvencij. Kakšni bi lahko bili torej neposredni učinki predlaganih sprememb, pojasni Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta.
Šalomon: Tko da kar je zdaj jasno je, da se pripravlja neka novela, po kateri naj bi vlada imeli možnost predlagati Državnemu zboru, da za obdobje 6 mesecev popolno zapre meje za vse, torej za vse tujce, ki bi hoteli vstopati v Slovenijo brez potrebnih dokumentov, vključno za tiste, ki bi želeli zaprositi za mednarodno zaščito. In tukaj je tiste glavni problem, ki ga vidimo v tem zakonu, namreč po svojem bi na nek način suspendiral tako del naše ustave kot tudi veljavnost Ženevske konvencije na splošno. Ker namreč ta konvencija, h kateri je Slovenija pristopila prostovoljno, se je zavezala, da bo spoštovala njena načela. Torej sama se je zavazala, nihče je k temu ni prisilil, to je mednarodna konvencija sprejeta v okviru Združenih narodov pred več kot 50 leti. Ta dokument ni od včeraj, velja že dolgo časa in kot del mednarodnega prava.
Ta konvencija pravi, da vsakdo, ki zaprosi na določenem ozemlju določene države za azil, mora imeti možnost to storiti in pač mora imet možnost ta status dobiti, če izpolnjuje pogoje za to. Skratka govorimo o dostopu do postopka o dostopu do teritorija. No in ta zakon o tujcih to možnost popolnoma izključuje, če bi se DZ odločil, da za 6 mesecev meje popolnoma zapre.
Jaz verjamem, da je to lahko velikemu delu javnosti in tudi politiki zelo všeč, ker kot vemo je javno mnenje zelo nenakolonjeno beguncem na splošno, ampak dejstvo je, da se moramo zavedat, da s tovrstnimi novitetami kršimo svojo ustavo, torej neka določila, ki smo se jih sami se odločili sprejeti, in kršimo tudi mednarodno pravo. In to enostavno ni sprejemljivo. Nobena pravna država si tega ne bi smela privoščit. Stvari je treba urejat na tak način, da so skladne z našo ustavo in da so skladne z mednarodnim pravom. V tem primeru pač ni tako.
Kako pa bi novela Zakona o tujcih lahko kršila slovensko ustavo?
Šalamon: Naša ustava na več mestih govori o človekovih pravicah. Kot vemo ima celo poglavje na to temo in tiste človekove pravice, ki so recimo relevantne za pravice azila, to ni tisti člen, ki govori o pribežališču, ker tisti govori v bistvu o varstvu zagovornikov čp, ki bi bili recimo preganjani v svojih državah zaradi svojega aktivizma na področju čp.
Ko govorimo o pravici do azila, država s tem ščiti ljudi, pred tem da bi bili v njihovi državi preganjani, diskriminirani, mučeni, nečloveško ali ponižujoče obravnavani. Racimo, če bi jim pretila smrtna kazen in tako naprej. V takem primeru azil je mogoče dobit, ne samo v Slo, ampak tudi v Evropi, torej v vseh EU državah in vseh ostalih državah, ki so ratificirale Ženevsko konvencijo. In če preprečih dostop do teritorija in dostop do azilnega postopka, potem lahko posledično preprečiš tudi izpolnjevanje torej spoštovanje teh ustavnih določil.
Hkrati pa je naša ustava zelo izrecna v tem, da je del našega notranjega pravnega reda tudi mednarodno pravo, torej tudi mednarodno pravo to določa in del madnarodnega prava je tudi Žk. Če bi se DZ odločil, da bi najprej sprejel ta ZoT, ki omogoča, da se uvedejo tovrstne izredne razmere in potem brez vsake omejitve za nadaljnih 6 mesecev. Potem v tem času bi bila suspendirana tudi Žk. To je tisti moment, v katerem je ta ureditev nasprotna z ustavo.
Takšna zakonodaja ne bi kršila zgolj nacionalnih ustavnih določb, temveč tudi mednarodne konvencije, določilom katerih je Slovenija zavezana.
Šalamon: Lahko bi gledali tudi širše. Žk je specifična za vprašanje azila, je pa povezana tudi z drugimi konvencijami, ki so specifična za druga področja, ampak so ravno tako povezana z vprašanji preganjanja, diskriminacije. Lahko bi tukaj notri potegnili še en kup drugih določil. Recimo konvencijo proti mučenju ZN in Evropsko konvencijo proti mučenju in nečloveškemu ponižujočemu ravnanju, lahko bi bil problem s Konvencijo o otrokovih pravicah, ker kot vemo ta Zakon o tujcih pravi, da bi bili od tega ukrepa popolnega zaprtja meja zaščiteni samo recimo med drugim otroci pod 14im letom starotsti.
Prvo vprašanje, ki se tukaj zastavlja je, kaj pa otroci od 14 do 18 leta starosti. To so tudi otroci pač po definiciji mednarodnega prava in tudi po naši notranjepravni definiciji. To je druga točka. Tretja točka je recimo Konvencija o preprečevanju rasne diskriminacije, ali bi se lahko recimo zgodilo, da bi bili ljudje določene rase ali etnične pripadnosti s tem diskriminirani.
Skratka ta člen je tako problematičen s tako številnih vidikov, da nam v bistvu ni jasno kako se je znašel tik pred sprejemom na vladi.
Tudi razlikovanje med otroci, starejšimi in mlajšimi od 14 let, je sporno glede na marsikatero mednarodno določilo, meni Zagorc.
Zagorc: Ko pride do izpeljave teh predlaganih rešitev, se bo po mojem mnenju videlo, da je zakonska določba zelo nehumana, da je neuresničljiva, in bo treba absolutno odstopit od nje. Kot prvo zakon predvideva, da samo osebe mlajše od 14 let in še tiste, ki so tako imenovani otroci brez spremstva ne padejo pod določbo avtomatične vrnitve, kar pomeni, da imate družino, otroka mlajšega od 14 let, ki prihaja z družino, pomeni, da se lahko celotno družino vrne nazaj. Kar je lahko problem tudi z vidika pravice do družinskega življenja.
Potem naslednja stvar je pa ravno distinkcija med mlajšimi od 14 leta in starejšimi. V obeh primerih gre za zelo ranljive osebe. Seveda je tista oseba, ki je mlajša od 14 let še toliko bolj ranljiva, kot nekdo, ki ima že 17 let, ampak vseeno gre za zelo ranljive osebe, ki same potujejo. In odločitev in delanje razlike na podlagi zgolj starosti, pri čemer ni nobenega racionalnega razloga. Pustimo ob strani, da že ustava prepoveduje take oblike diskriminacije, se mi že iz tega človeškega vidika zdi popolnoma zgrešeno.
Sploh celoten ukrep mi je zgrešen, izvedba na podlagi teh diskriminatornih določb pa še toliko bolj.
Pomanjkljivost po mnenju Zagorca predstavlja neobravnavanje prošnje za azil, zato se strinja z mnenjem o kršenju mednarodnih pogodb.
Zagorc: Moje mnenje je, da gre v tem ravnanju policije, kot zakon predvideva, za dve temeljni pomanjkljivosti. Prva je, da gre čez mednarodne obveznosti Republike Slovenije, kajti če nekdo izrazi željo za azil, Slovenija mora vsaj obravnavati zadevo. Ni nujno, da se ugodi ali kar koli, ampak ne more se razbremeniti te zadeve na način, da nekoga samo vrne v drugo državo. Drugi vidik je seveda, da je problem tudi glede prava Evropske unije. Mi imamo znotraj Evropske unije določena pravila o odgovornosti države, ki je pristojna za odločanje o azilu. Reče se jim Dublinski sistem - na podlagi dublinske uredbe. In tukaj Slovenija svojo interno zakonodajo v osnovi ogroža cilje te dublinske uredbe, kar je seveda jasno v nasprotju s pravom Evropske unije, kajti en akt od držav članic ne sme ogroziti dejanskega uresničevanja prava Evropske unije.
Predlagana zakonodaja predvideva uporabo omenjenih ukrepov, ko bi Ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da sta resno ogrožena javni red in mir, nakar bi o tem odločala še vlada in državni zbor. Kdaj pa sta javni red in mir ogrožena, pa v zakonu niti ni določeno in je prepuščeno samovolji oblasti.
Šalamon: Za to zaprtje meje, ki si ga pa v praksi v bistvu zelo težko predstavljamo. Iz obrazložitve novele Zakona o tujcih je razvidno, kot da že sam prihod v državo lahko ogrozi javni red in mir. In vemo, da je tako mišljenje zelo problematično. Samo to dejstvo, da ljudje hodijo, ne ogroža javnega reda in miru. V nobenem sodišču ne bi zdržala taka obrazložitev. Podana mora biti konkretna nevarnost, ki mora biti opredeljena in ne kar pripisana, torej: nekdo je tujec, ergo je nevaren, to enostavno ne gre skozi. Treba je pač podati neke konkretne okoliščine, zaradi katerih je možno sklepati, da bo javni red ogrožen in da bo varnost ogrožena. In videti je, da se niti potrudili niso, da bi to obrazložili. To je ostalo popolnoma odprto in to je še en dodaten element, zakaj je to problematično. Gre za neke vrste izredne razmere, ki se s tem uvajajo in rada bi opozorila, da naša ustava opredeljuje pogoje, kdaj je mogoče izredne razmere v smislu suspenza kakšnih pravic uvajat. In to kar je zdaj napisano v noveli zakona o tujcih, nikakor se ne sklada s tem, kar naša ustava pravi v 16. členu, kjer pač piše, kdaj je mogoče suspendirati določene pravice za katere koli ljudi na ozemlju Slovenije, vključno s tujci.
Še ena točka, ki je pripravljalci predloga niso dobro premislili, je, da bo policist na meji presojal o stvareh, za katere ni usposobljen. Policist naj bi tako presojal, ali je otrok starejši ali mlajši od 14 let. Presojal bi tudi zdravstveno stanje osebe in ta presoja bi obveljala pri odločitvi o napotitvi prebežnika v državo, iz katere je prišel.
Zakaj bi vlada Mira Cerarja sprejemala novelo zakona, ki je očitno v neskladju z ustavo in bi skoraj gotovo romala v presojo na Ustavno sodišče, zaključi Šalamon.
Šalamon: Neko politično preigravanje različnih scenarijev in različnih neenako slabih možnosti. Predstavljam si, da si vlada predstavlja, da bo ta zakon vsaj nekaj časa obveljal, preden ga bo recimo zrušlo Ustavno sodišče, ker gotovo se bo našel kdo, ki bi bil pripravljen to spodbijat pred Ustavnim sodiščem. Kot vemo, obstaja v Sloveniji kar nekaj predlagateljev, institucij, ki imajo direkten dostop do Ustavnega sodišča, ne rabijo pri tem izčrpat pravnih sredstev, tako da zagotovo se lahko nadejamo, da bi kdo to poskušal. Ampak v vmesnem času bi ta zakon seveda veljal in bi ga vlada lahko uporabljala in pač tisti del vlade, ki očitno želi uporabit vsa sredstva, da bi sploh preprečil dostop še kakršnemu koli prosilcu za azil do slovenskeg ozemlja, pač verjetno računa prav na to obdobje. Nekaj časa bo zakon vseeno veljal in nekaj časa se bo vlada lahko prikazovala kot močna, torej kot tista, ki ukrepa, ki je odločna, ki bo zaščitila, to je to, kar skoz poslušamo slovensko prebivalstvo, čeprav vprašanje pa je v resnici, kje pa je tukaj sploh kakšna ogroženost. In tudi utemeljitev, ne, da bi recimo neko število prosilcev za azil kar ogrozilo varnost Slovenije, je zelo jalovo. Videli smo, koliko rposilcev več je v Sloveniji letos zaprosilo za azil v primerjavi z lanskim letom, a o nikakršnem ogrožanju javnega reda in varnosti ne moremo govoriti.
- Ustava RS
- Evropska deklaracija o varstvu človekovih pravic
- Ženevske konvencije
- neuradni predlog novele Zakona o tujcih
- Javno Pismo Zakon o tujcih
V tem kontekstu lahko gledamo tudi na predlog novele Zakona o tujcih, ki je v javnost pricurljal prejšnji teden. V Offsajdu obravnavamo predlog, ki je zaokrožil prejšnji teden in je bil morda že spremenjen. Kljub temu pa so nekatera določila v tako močnem navzkrižju z Ustavo Republike Slovenije, da mu je vredno nameniti pozornost. Med drugim predvideva uvedbo tako imenovanega “spremenjenega stanja”, ki ga vlada predlaga v sprejetje Državnemu zboru. Gre za retorično olepšavo izrednega stanja, ki je potrebno, ko želi država omejiti določene človekove pravice. Državni zbor o sprejetju odloča z dvotretjinsko večino, v primeru njegovega sprejetja pa Slovenija lahko zapre mejo za vse, ki nimajo urejenih potrebnih dokumentov. Tudi za tiste, ki so v Sloveniji nameravali zaprositi za azil. Po mnenju ministrice Györkös Žnidar je tak predlog nediskriminatoren. Ravno nasprotno pa ukrep kot diskriminatoren na podlagi osebnih okoliščin označi Saša Zagorc s Pravne klinike za begunce in tujce Pravne fakultete.
Predlagani ukrepi napovedujejo grobo kršenje tako ustave kot mednarodnih konvencij. Kakšni bi lahko bili torej neposredni učinki predlaganih sprememb, pojasni Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta.
Tudi razlikovanje med otroci, starejšimi in mlajšimi od 14 let, je sporno glede na marsikatero mednarodno določilo, meni Zagorc.
Predlagana zakonodaja predvideva uporabo omenjenih ukrepov, ko bi Ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da sta resno ogrožena javni red in mir, nakar bi o tem odločala še vlada in državni zbor. Kdaj pa sta javni red in mir ogrožena, pa v zakonu niti ni določeno in je prepuščeno samovolji oblasti.
Prikaži Komentarje
Komentiraj