Čigav program vzgoje in izobraževanja
V tokratni oddaji Unikompleks bomo predstavile osnutek Nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje za obdobje 2023–2033, v nadaljevanju NPVI, ki ga je februarja objavila delovna skupina Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Predloge delovne skupine bomo primerjale s tistimi, ki jih je predstavilo Partnerstvo za kakovosten in pravičen sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.
Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 je del širše prenove sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Vanj spada tudi pred kratkim sprejeta novela zakona o šolstvu, po besedah ministrstva je v teku tudi kurikularna prenova, ki bo spreminjala učne načrte od vrtca do srednje šole. Zadnja prenova vzgoje in izobraževanja je bila izvedena med letoma 2007 in 2011. Tako v dokumentih Partnerstva kot v besedilu delovne skupine ministrstva navajajo, da program iz zadnje prenove ni več ustrezen za današnjo družbo. Prav tako se rezultati otrok slovenskih šol na mednarodnih raziskavah znanja, kot sta PISA in ICCS, slabšajo, kar pomeni, da je v sistemu vzgoje in izobraževanja treba nekaj spremeniti. Vodja delovne skupine Janez Vogrinc poda nekaj razlogov za prenovo vzgojno-izobraževalnega sistema.
Začnimo z delovno skupino ministrstva. Ta je razdelila svoje delovanje na šest področij in po tem principu oblikovala tudi šest delovnih podskupin, ki so delovale poleg krovne delovne skupine. Prednostna področja delovne skupine so družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, strokovni in karierni razvoj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti ter vzgojno-izobraževalni sistem.
Skupno je delovna skupina predstavila 21 strateških ciljev, ki so nadalje razdeljeni v 51 podciljev in 284 ukrepov. Tako veliko število ukrepov nam onemogoča, da bi predloge v oddaji predstavile v celoti, zato se bomo osredotočile le na nekaj primerov.
Vodja delovne skupine je dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vogrinc, krovna delovna skupina in podskupine za posamezna delovna področja pa vključujejo različne strokovnjakinje in delavke v vrtcih, na osnovnih, srednjih in glasbenih šolah, pedagoških fakultetah univerz v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, kot tudi predstavnice Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Ministrstva za kulturo ter strokovnjakinje iz različnih pedagoških institucij. Glavni poudarki, ki jih Vogrinc v izjavi omeni, so večji poudarek vzgojnega delovanja vrtcev in šol, razvoj različnih vrst pismenosti, zagotavljanje telesnega in duševnega zdravja, inkluzivna naravnanost vzgojno-izobraževalnega sistema in skrb za strokovne kadre.
Del delovne skupine ministrstva se je maja lani z njo razšel in se pridružil Partnerstvu. Kamen spotike je bila novela zakona o šolstvu, ki je bila dokončno sprejeta konec februarja letos.
Ker smo o noveli zakona o šolstvu že poročale, se je bomo v tokratni oddaji dotaknile le v nekaj točkah. Slavko Gaber, bivši član delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 ter eden glavnih akterjev pri pripravi dokumentov Partnerstva, pojasni razloge za razhod z delovno skupino.
Partnerstvo je dokumente s svojimi predlogi objavilo na spletni strani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, krajše SVIZ. Zaenkrat je bilo objavljenih 11 dokumentov pod skupnim naslovom Nova družbena pogodba za vzgojo in izobraževanje, na spletni strani pa je navedeno, da bodo naknadno dodana še tri besedila, ki še niso dokončana. Po začetnem predgovoru ter izhodiščnih mislih in dilemah o pravičnosti in kakovosti v vzgoji in izobraževanju je Partnerstvo razdelilo področja obravnave na, če povzamemo v grobem, financiranje vzgoje in izobraževanja, vrtce, osnovne šole, srednje strokovne in poklicne šole, gimnazije, izobraževanje odraslih, digitalizacijo in umetno inteligenco, profesionalni razvoj zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter zunajkurikularne gibalne aktivnosti. Besedila, ki še niso objavljena, se ukvarjajo z glasbenimi šolami, umetnostjo in trajnostjo. Gaber razloži, kako in zakaj je do oblikovanja skupine sploh prišlo.
Partnerstvo je del svojih predlogov osnovalo na kvalitativnih raziskavah v obliki fokusnih skupin, ki so jih izvajali v vrtcih in na osnovnih šolah. Pristop k oblikovanju predlogov je ena od razlik, ki jih je moč opaziti med predlogom delovne skupine ministrstva in tistim, ki ga je oblikovalo Partnerstvo. Razliko v pristopu so komentirali tudi v odgovoru z Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in sicer, citiramo:
»Če primerjamo NPVI in dokumente Partnerstva, na katere smo tudi dali nekaj komentarjev, je po našem mnenju najbolj očitna razlika v pristopu. NPVI ima preveč akademski pristop, premalo podatkov in izkušenj praktikov s terena, medtem ko so se dokumenti Partnerstva delali v sodelovanju z učitelji, starši, tudi otroki, torej od spodaj navzgor. Menimo, da se le na tak način lahko dobijo izvedljivi predlogi in rešitve. Poznati je treba vzroke, šele nato iskati rešitve.«
Vodja delovne skupine Ministrstva Janez Vogrinc pojasni njihove metode dela in kako so v oblikovanje dokumenta vključili tudi strokovnjakinje na področju šolstva ter pedagoške delavke.
Prej omenjena Zveza aktivov svetov staršev Slovenije, v nadaljevanju ZASSS, je podala svoj odziv na predloge Partnerstva v besedilu, ki je objavljeno tudi na SVIZ-ovi spletni strani in bo omenjeno malo kasneje. Začele bomo namreč z odzivom ZASSS-a na predlog delovne skupine ministrstva. Predsednica ZASSS Lara Romih nam je v izjavi predstavila splošen odziv na osnutek predloga NPVI, ki ga je pripravila delovna skupina ministrstva.
Naj za kontekst omenimo, da je ZASSS leta 2018 podal 7 predlogov v dokumentu, naslovljenem »Za prihodnji razvoj slovenskega šolstva«. Predlogi obravnavajo učne načrte, sistem zagotavljanja kakovosti v osnovni šoli, učbeniško politiko, vzgojno vlogo šole, otroke s posebnimi potrebami, upravljanje osnovnih šol in vlogo staršev v šolskem sistemu.
Ena od točk, ki jo je ZASSS komentiral tako pri predlogih delovne skupine ministrstva kot tudi pri predlogih Partnerstva, je zagotavljanje kakovosti delovanja šol. Delovna skupina ministrstva daje velik poudarek na samoevalvacijo šol, medtem ko v Partnerstvu omenijo, da je treba premisliti uvedbo samoevalvacije v kombinaciji z zunanjo evalvacijo, vendar pa za to ne podajo konkretnih predlogov. Romih pojasni, kako naj bi po njihovem mnenju evalvacija kakovosti dela šole delovala. Čeprav se izjava nanaša na dokument delovne skupine ministrstva, sogovornica poudari podobne točke, kot so zapisane v odzivu na predloge Partnerstva.
Pri temi financiranja tako Partnerstvo kot tudi delovna skupina ministrstva predlagata zvišanje odstotka BDP, ki ga država nameni za vzgojo in izobraževanje. Delovna skupina ministrstva predlaga postopno zvišanje za 0,1 odstotne točke med letoma 2025 in 2028 ter nadaljnji dvig, ki bi do leta 2033 dosegel najmanj 4,6 odstotka BDP. Partnerstvo je glede financiranja bolj ambiciozno, predlagajo najmanj 6 odstotkov BDP, namenjenih za vzgojo in izobraževanje. Prav tako je v njihovem besedilu zapisano, da naj bo delež BDP, namenjen za vzgojo in izobraževanje, zapisan v vsakokratnem Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja. Razloge Partnerstva za takšne predloge financiranja pojasni Gaber.
Glede profesionalnega razvoja pedagoških delavk so si predlogi partnerstva in delovne skupine ministrstva v nekaj točkah podobni. Za srednjeročno reševanje kadrovske stiske je v obeh dokumentih mogoče najti ukrepe, ki predvidevajo povišanje plač, izboljšanje pogojev dela ter povečanje ugleda učiteljskega poklica in popularizacijo pedagoških študijskih programov. Kratkoročnih ukrepov za reševanje kadrovske stiske delovna skupina ministrstva v svojem dokumentu ne predvideva, saj, citiramo:
»Kadrovsko pomanjkanje potrebuje urgentno obravnavo in tako ni predmet razmislekov o desetletnem razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema, v katerega so usmerjeni zastavljeni cilji in ukrepi v tem nacionalnem programu.«
Glede na odziv ministrstva na vprašanje o kadrovski stiski večjih sprememb ne predvidevajo, omenijo le že obstoječe ukrepe, med drugim štipendije za pedagoške študijske programe, omogočanje
varnih zaposlitev v šolstvu in skrb za ustrezna proračunska sredstva za izobraževanje. Slavko Gaber, sogovornik s Partnerstva, kadrovsko stisko in pomanjkanje njenega naslavljanja komentira.
Partnerstvo za reševanje kadrovske stiske navede nekaj kratkoročnih ukrepov, med drugim spodbujanje vsaj delnega podaljševanja dela pedagoških delavk, ki so sicer že upravičene do upokojitve, in delno reaktiviranje že upokojenih pedagoških delavk. Oba ukrepa bi bila izvedena s plačno politiko in javnim nagovorom pristojnih ter bi imela časovno omejitev približno tri do pet let.
Po navedenih nekaj primerih tako razhajanja kot tudi podobnih stališč naj omenimo le še nekaj primerov, pri katerih se piske besedil v Partnerstvu in tiste v delovni skupini ministrstva strinjajo. V obeh dokumentih je predvidena ukinitev fleksibilnega normativa v vrtcih, ki določa, da je lahko število otrok v skupini pod določenimi pogoji preseženo za največ dva otroka. Podobnosti se pojavijo tudi pri predlaganih spremembah izvajanja mature. Oboji predlagajo, da se ustni del mature izvede med poukom, in uvedbo dveh ravni mature pri vseh maturitetnih predmetih. Oba dokumenta poudarjata tudi pomen podpore pri socialnem in čustvenem učenju otrok ter predvidevata dodatne ure oddelčne skupnosti, ki bi bile, v primeru delovne skupine ministrstva, v osnovni in srednji šoli namenjene le socialnemu in čustvenemu učenju. V primeru predloga Partnerstva pa se ura oddelčne skupnosti v osnovni šoli poveča z ene na teden na eno in pol na teden in dodaten čas prav tako namenja pogovorom o odnosih, težavah otrok in njihovem reševanju.
Trenutno potekajo regijski posveti o predlogu NPVI, ki so namenjeni strokovnim in vodstvenim kadrom v vzgoji in izobraževanju. Ko bodo posveti končani in ko bo delovna skupina pripravila končno verzijo dokumenta, predvidoma junija, bo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje predloge finančno ovrednotilo in pripravilo akcijske načrte. Vogrinc predstavi, kakšni so bili odzivi na prvih dveh regijskih posvetih, ki sta bila izvedena v Škofji Loki in Novem mestu.
Ker je predlog mogoče še spreminjati in k njemu dodajati predloge, smo o morebitnem sodelovanju vprašale tudi Romih in Gabra. Romih o možnosti sodelovanja pove naslednje.
V Partnerstvu glede možnosti upoštevanja njihovih predlogov niso optimistični, vseeno pa načrtujejo nadaljnje sodelovanje in delo.
foto: PxHere
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj