(Ne)agresivni urbani ptiči

Raziskovalni skupini z Univerze v Kaliforniji, Los Angeles, je čas pandemije omogočil podroben vpogled v agresivno teritorialno vedenje sivih junkov, ki prebivajo v okolju univerzitetnega kampusa. Sivi junki so v času pandemije, ko je bilo v kampusu okoli šestkrat manj ljudi kot sicer, izkazovali manj agresivnih teritorialnih vedenj kot pred pandemijo. 

Vedenja populacij ptičev v urbanih in ruralnih okoljih se razlikujejo. V mestih, kjer je glasno in veliko ljudi, nekatere populacije ptic pojejo glasneje, se manj bojijo ljudi, uporabljajo umetne materiale v svojih gnezdih, imajo daljše obdobje parjenja in drugačne načine zaščite teritorija. Raziskovalna skupina je predvidela, da bodo sivi junki v mirnejšem urbanem okolju v času zaprtja javnega življenja izkazovali več agresivnega teritorialnega vedenja, saj je to sicer pogosto pri populacijah, ki živijo v bolj naravnih, neurbanih okoljih. 

Raziskovalna skupina je sive junke in njihova agresivna vedenja, povezana z zaščito teritorija, začela opazovati leta 2019. Sledila naj bi opazovanja v letu 2020, a jih zaradi splošnega zaprtja javnega življenja niso izvedli. Vendar so leta 2021 še lahko izkoristili obdobje, ko je bilo v univerzitetnem kampusu manj živahno oziroma sorazmerno malo ljudi, da so lahko nadaljevali raziskavo. Pandemija jim je torej omogočila tudi raziskovanje vpliva prisotnosti ljudi na vedenje sivih junkov. 

Na več mestih v kampusu, blizu gnezdišč sivih junkov, so v obdobju parjenja, med marcem in julijem, namestili zvočnike, na katerih je bil pritrjen plastični model sivega junka. Po petnajst minut so predvajali teritorialne klice te vrste in spremljali odzive ptic. V dveh letih so opravili 116 opazovanj. 

V predpandemskem času so raziskovalke in raziskovalci zaznali več ptičjega petja in premikanja, povezanega s teritorialno agresijo, kot v času pandemskega zaprtja. Rezultati opazovanj niso potrdili njihovih predvidevanj o agresivnosti sivih junkov v času delnega zaprtja kampusa. Posamezni osebki iz populacije urbanih sivih junkov so bili v času pandemije veliko mirnejši in so izkazali manj teritorialnih vedenj, povezanih z agresijo. 

Raziskovalna skupina ta pojav povezuje z veliko prilagodljivostjo urbanih populacij ptic. Ko je bil kampus prazen, so lahko ptice kot svoj teritorij zasedle več površin in razpoložljivih virov. Tako se niso preveč ozirale na teritorije drugih ptičev, tudi tistih, ki jih je raziskovalna skupina zgolj imitirala s predvajanjem posnetkov oglašanja.

Ugotovitve o urbanih skupinah ptic v času antropremora je preletela Zarja.

Vir fotografije: Cephas, CC BY-SA 3.0 <https://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0>, via Wikimedia Commons