Odpornost proti antibiotikom pri črevesnih bakterijah

Vir slike: kompilacija slik s portala Pixabay

Danes poslušamo o raziskavi ameriških znanstvenikov in znanstvenic, ki so v reviji Science Translational Medicine poročali o vplivu dolgotrajne uporabe antibiotikov na ravnovesje črevesne mikrobiote.

Črevesno mikrobioto sestavlja mnogo mikroorganizmov, ki so pri zdravem človeku v ravnovesju. Med drugim sodeluje pri prebavi in imunskem odzivu. Ena od posledic uporabe antibiotikov je lahko porušena črevesna mikrobiota. Nekateri antibiotiki namreč delujejo neselektivno in tako uničijo tudi neškodljive mikroorganizme. Ta pojav je še posebej pogost pri dolgotrajnejšem zdravljenju, ki je nujno denimo pri tuberkulozi. Tuberkulozo povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis, zdravljenje z antibiotiki pa lahko traja do 20 mesecev. Znanstvena skupina se je zato v svoji raziskavi vprašala, kako se črevesni mikrobiom prilagodi daljši izpostavljenosti antibiotični terapiji proti tuberkulozi.

V raziskavo so vključili 24 oseb, ki se zdravijo proti odpornejši vrsti tuberkuloze, ter zbrali vzorce njihovega blata na dan, ko se še niso zdravili, po dveh tednih, enem mesecu, dveh mesecih, šestih mesecih in ob zaključku zdravljenja. Pridobljene vzorce so analizirali z metagenomskim sekvenciranjem, pri čemer so določili vrstno sestavo črevesne mikrobiote. Rezultati so pokazali, da se je med zdravljenjem število prej prisotnih neškodljivih poseljevalcev črevesja zmanjšalo. Obenem so se namnožili patobiointi – bakterije, ki lahko postanejo škodljive, če jih je preveč. Sekvenciranje je pokazalo tudi povečanje števila bakterij z geni za antibiotično odpornost, še posebno po prvih dveh tednih, vendar se je proti koncu zdravljenja zmanjšalo. Prav tako se je proti koncu zdravljenja uravnalo razmerje med patobionti in neškodljivimi bakterijami.

Raziskovalna skupina je v drugem delu eksperimenta preverila, v kolikšni meri antibiotiki proti tuberkulozi povzročijo dolgotrajno odpornost mikrobioma proti antibiotikom. Črevesni mikrobiom treh kandidatov so po zaključenem zdravljenju presadili v miši. Miši so zdravili z bedakvilinom, enim od antibiotikov, ki se uporabljajo v terapiji proti tuberkulozi. Kontrolo pa so predstavljale miši, v katere so naselili črevesno mikrobioto zdravih ljudi. Bedakvilin je na miši z mikrobioto zdravljenih ljudi in na kontrolno skupino učinkoval različno. Pri miših z mikrobioto zdravljenih ljudi se število neškodljivih bakterij v črevesju ni zmanjšalo. Pri kontrolni skupini pa je po drugi strani prišlo do razrasta patobiontov in neravnovesja, ki se je sicer po prenehanju dodajanja bedakvilina znova vzpostavilo. Rezultati so torej pokazali, da se odpornost proti antibiotikom pri neškodljivih bakterijah ohrani tudi po zaključku zdravljenja. 

Opažanje, da se je ravnovesje mikrobiote ponovno vzpostavilo kljub porastu patobiontov in dolgotrajni izpostavljenosti antibiotikom, so pojasnili s pojavom kompetitivne evolucije med patobionti in neškodljivimi bakterijami. Oboji razvijejo odpornost proti antibiotikom – ta pa se ohrani tudi po prenehanju zdravljenja. Odpornost neškodljivih bakterij je v tem primeru dobrodošla, saj to pomeni, da pomagajo znova vzpostaviti ravnovesje v črevesju. Kljub temu pa ostaja nevarnost, da se ta odpornost prenese na nam škodljive bakterije, ki jih je zaradi splošnega povečevanja antibiotične odpornosti čedalje več.

Tuberkuloze noče Dora.