Velike, večje, največje opice

Mednarodna raziskovalna skupina je opisala splet okoliščin, ki je zapečatil usodo največjega primata vseh časov, Gigantopithecusa blacki. Svoje izsledke so objavili v reviji Nature.

Gigantopithecus je do svojega izumrtja v sredini pleistocena zasedal ključno ekosistemsko vlogo v megafavni subtropskih gozdov jugovzhodne Kitajske. Samci te orjaške vrste naj bi tehtali do 300 kilogramov in v višino merili več kot tri metre – približno dvakrat več od povprečne gorile. Tako kot orangutan, njegov najbližji danes živeči sorodnik, je bil tudi Gigantopithecus strogo rastlinojedec. Njegovi čvrsti zobje z debelo sklenino so bili prilagojeni za mletje vlaknate hrane.

Raziskovalci in raziskovalke so analizirali 157 vzorcev sedimenta iz 22 različnih jam na jugu Kitajske. V polovici izbranih jam so bili v preteklosti odkriti zobje in kosti čeljusti Gigantopithecusa, medtem ko je druga polovica jam, vključenih v raziskavo, vsebovala sedimente brez fosilnih ostankov. Z radiometričnim datiranjem vzorcev so pokazali, da Gigantopithecus iz geološkega zapisa izgine pred približno 250 tisoč leti.

Da bi si raziskovalci in raziskovalke lahko ustvarili podrobnejšo sliko življenjskega okolja Gigantopithecusa, so analizirali favno, rastlinsko rastje in cvetni prah v vzorcih iz časa pred in med izumrtjem. V času svojega številčnega razcveta je Gigantopithecus naseljeval raznolik habitat, v katerem so prevladovale drevesne vrste z zaplatami travišč. Obdobje izumrtja medtem zaznamuje redčenje in izginjanje gozdov, večja razširjenost grmičevja in odprtih travišč ter zmanjšanje vrstne pestrosti drevesnih vrst.

Znanost / Znanstveni britoff

Primati so jedli sadje

O zobovjih zgodnjih primatov

Zarja Muršič

 / 10. 1. 2024

Za Gigantopithecusa najusodnejši dejavnik naj bi bilo povečanje sezonske variabilnosti rastlinske združbe, zaradi katere je bilo kalorično bogato sadje na voljo le del leta. Orjaški primat se je moral več generacij zato vedno bolj zanašati na energijsko revnejšo hrano. Bolj borna prehrana je na dolgi rok vodila do počasnejše rasti in kroničnega stresa populacije, kar so znanstveniki in znanstvenice razbrali iz vzorca zobovine. Sprememba življenjskega okolja, ki je pokopala Gigantopithecusa, pa je prizanesla njegovemu manjšemu in manj specializiranemu bratrancu orangutanu, ki se je bil zmožen uspešno preusmeriti k drugim virom hrane. 

Srednje velika opica je Bronja.

Naslovna slika prirejena po: https://www.deviantart.com/kaek/art/Gigantopithecus-blacki-600210095