Zelo zanimiv je vaš projekt DeEP, v katerem sem z velikim veseljem sodeloval, kot vselej pa tudi z veseljem sodelujem z vašim Radiom Študent. Čeprav je tale debatni projekt časovno zahteven in intenziven (10 zaporednih dni kakršnihkoli vprašanj) in ste mi v njem zastavili resnično kopico najrazličnejših vprašanj, da sem včasih komaj našel čas v celodnevnih prenatrpanih urnikih z mnogoterimi obveznosti, v tem časovnem obdobju na relaciji Strasbourg – Bruselj – Ljubljana – Krško – in še nekaj krajev po Sloveniji ter na Zahodnem Balkanu (Beograd, Srbija). Podpiram vsak tak, podoben ali drugačen projekt, platformo, ki omogoča prostor za razpravo neposredno z državljani in o aktualnih temah, ki se tičejo vseh nas in so pomembne za naše prihodnje življenje, tako v EU kot v Sloveniji. Zato moje iskrene čestitke za projekt in želim vam, da ga čim bolj popularizirate. :)

interesa industrije tu ne upošteva. Zakaj torej roaming ni bil ukinjen že 10 let nazaj? V enem izmed svojih odgovorov na tej platformi projekta RA Študent sem že omenil, kako poteka proces usklajevanja stališč in politik na ravni EU, med 28 oz. v prihodnje kmalu 27 držav članic. Ta proces je zahteven in terja svoj čas, da se stališča in politika tako na ravni držav članic kot EU ter ukrepi zatem - uskladijo. To je en vidik. Drug vidik je dejstvo, da evropsko družbo prav tako sestavljamo vsi skupaj: tako državljani, kot gospodarstvo, kmetijstvo, šolstvo … in vsi mnogoteri deležniki, kjer imamo vsi nek svoj interes. Zato je bil tudi na temi »Roam like at Home« zahteven dialog, ki je terjal svoj čas, pogajanja, usklajevanja itd., da je EU lahko prišla do te rešitve, ki je v veliko korist vseh državljanov EU. Strinjam se, da od zunaj marsikdaj izgleda, da se neke dobre rešitve usklajujejo počasi, vendar je treba razumeti, kako velikanski napor in postopek je včasih za to potreben. V vsakem primeru pa lahko za roaming rečem, da je rešitev EU odlična, in super je, da smo do nje prišli – bolje pozno kot nikoli, in da državljani EU končno koristimo privilegij te rešitve, ki je mnogi drugi, ki v EU potujejo iz sosedstva EU ali tretjih držav, žal nimajo.

Evropsko unijo sestavljajo države članice, ki imajo sicer vsaka svoje nacionalne institucije treh vej oblasti - zakonodajno, izvršno in sodno, smo pa v evropski zvezi povezani tudi zato, ne samo da koristimo vse temeljne svoboščine in prednosti, temveč tudi, da s prenosom dela izvrševanja nalog na evropske institucije združujemo »sile« za cilje ili dosego skupnih interesov, ki pa bi jih posamične države mnogo težje dosegle same, če sploh, še posebej v svetovnem merilu. Je pa res, in s tem se zelo se strinjam, da je proces delovanja vseh ključnih evropskih institucij, kot so Evropski svet, Svet EU, Evropski parlament in Evropska komisija izredno kompleksen. Zato kot tak navzven deluje kot težak birokratski aparat, kar po mojem mnenju tudi je, je pa hkrati tudi zelo res, da je sistem usklajevanja mnenj, stališč in interesov 28 oz. kmalu 27 držav članic izredno zahtevno, ne le na politični ravni (tu se namreč sestajajo najvišji politični predstavniki držav članic in usklajujejo stališča do najbolj perečih in ključnih aktualnih vprašanj EU), temveč tudi na »izvršni« (Evropska komisija) in zakonodajni (Evropski parlament). Razmerje med institucijam na evropski ravni je logično in smiselno, tudi če primerjamo z nacionalno »delitvijo« oblasti v naši državi denimo, bi si pa marsikdaj želel, da bi bilo delovanja tega razmerja bilo bolj učinkovito in predvsem operativnejše in odzivnejše, in ne toliko »mastodont-ovsko«. Predvsem pa si želim, da bi Slovenija kot država začela na bruseljskem parketu igrati bolj strateško, preudarno in organizirano vlogo, kot pa jo igra sedaj. In to v vseh evropskih institucijah, kot tudi sicer prek interesnih združenjih in drugih organizacij, ki so aktivne v Bruslju. Več bi morali investirati v svojo vlogo v Bruslju, več strokovnega kadra – in delovati bolj povezano in strateško.. Primer teran je na primer pokazal, kako so se te igre zavzemanja za svoje interese v Bruslju šli naši sosedje, ki imajo pole predstavništva države pri EU oz. veleposlaništva, tudi predstavništva svojih regij in županij. Dokler bomo v Sloveniji delovali po logiki, da v Bruslju ne moremo veliko vplivati, ker smo majhni in ker nam je škoda kakega evra več za boljšo ekipiranost in strokovnost naših predstavništev, bo za nas na bruseljskem parketu toliko težje zastopati in ščititi naše interese.

Zelo! Ravno včeraj je v Evropskem parlamentu potekal 4. Kongres evropskih mladih kmetov, na katerem je je Slovenijo zastopala 13-članska delegacija, v kateri je bil tudi najinovativnejši slovenski kmet l. 2016 Toni Kukenberger. Toni je s svojim izumom, prenosnim molziščem, tudi sodeloval v tekmovanju za najbolj inovativne projekte, kjer na žalost ni zmagal, a vseeno pokazal, da smo lahko Slovenci zelo ponosni na njega in na številne mlade kmete! EU v okviru Skupne kmetijske politike namenja veliko sredstev za spodbude mladim kmetom v okviru neposrednih plačil kot v programih razvoja podeželja, seveda pa mlade za kmetovanje motivirajo tudi ostali dejavniki, kot npr. informacijska tehnologija in njena uporaba v kmetijstvu. Sam vidim projekt “Pametne vasi”, ki ga ravnokar zaganjamo, kot enega izmed korakov, ki bo mlade obdržal na podeželju in v kmetijstvu.