Anohni and the Johnsons: My Back Was a Bridge for You to Cross

Recenzija izdelka
16. 8. 2023 - 19.00

Secretly Canadian, 2023

 

Glas, ki je alterpopu prizadejal rokoko
 / 2. 11. 2013

Po osmih letih od razhoda se je kolektiv Anohni and the Johnsons spet podal v poetično in boleče preizpraševanje stanja sveta in našega položaja v njem. S ploščo My Back Was a Bridge for You to Cross, ki je letos izšla pri založbi Secretly Canadian, je vodja kolektiva, multidisciplinarna umetnica Anohni, svoje izkušnje in čustva pretočila v ganljiv artpop hommage svoji muzi, aktivistki Marshi P. Johnson. Prek soulovskih melodij in nenavadnih verzov je poslušalec soočen z apokaliptičnimi podobami in spektrom občutkov, ki gredo od ljubezni in upanja do jeze.

Celoten album večinoma temelji na izraziti uporabi klavirja in kitare, kar je ena osnovnih značilnosti chamber popa. S postavitvijo nežnejše glasbene osnove v drugi plan je Anohni omogočila izpostavitev besedil s poudarkom na tem, za kar se bori in zaradi česar je v skrbeh. Predvsem so to položaj kvir skupnosti, človekove pravice in narava na robu uničenja. Dodatno intenzivnost pa glasbi seveda vliva njen adut, po katerem jo najbolj poznamo – njen glas, ki se z nežno močjo dotakne poslušalca in ga ozavešča o vsem, kar se dogaja okrog njega in v njem. Kljub tej rahločutnosti pa kolektiv v skladbe pogumno dodaja tudi nekaj surovejše distorzije ter soulovske in gospel elemente. Vsi ti raznoliki pristopi so morda najbolj izraziti prav na novem albumu, če se ozremo po celotnem opusu kolektiva, a se venomer stečejo v najbolj zanimivo in izrazito plat glasbe, njen glas, ki neredko spomni na vokal Nine Simone, vsakemu komadu pa vdihne občutek slovesnosti.

Nova zvočna in tokrat tudi družbenokritična levitev nam ljube dive
 / 13. 5. 2016

Anohni gre tako zvočno kot vsebinsko po stopinjah Marvina Gaya in nas s svojo glasbo opozarja, da nam narava izginja pred očmi. Zgovorni so že sami naslovi komadov, denimo Why Am I Alive Now?, There Wasn't Enough, It's My Fault. Namigujejo na pesimistično stališče glasbenice o trenutnem stanju v svetu. Poleg tega, da z nami deli zaskrbljenost glede globalnih tegob, zaradi posledic katerih mnogi močno trpijo, Anohni ponudi vpogled tudi v lastne, bolj skrite, intimne kotičke. Naklonjenost do bližnjega prijatelja Louja Reeda in bolečino, ki jo je izzvala njegova smrt, je Anohni pretvorila v morebiti najlepši komad z albuma – Sliver of Ice.

Anohni je umetnica, ki se lahko pohvali z množico izjemnih sodelovanj z različnimi umetniki, njena odprtost pa vodi tudi v to, da navdih črpa iz različnih žanrov in glasbe raznolikih ustvarjalcev. Komadi z novega albuma so tako obarvani s srhljivo glasbo skladatelja Angela Badalamentija na eni in aktivističnim gospel popom Boya Georgea na drugi strani, kar glasbo dodatno obogati.

... koncertni posnetek iz leta 2006 ...
 / 25. 2. 2015

Plošča My Back Was a Bridge For You To Cross je pretežno soulovski, čustven izdelek, a je tudi resen opomnik za našo nevednost in zanemarjanje najpomembnejših stvari – od človekovih pravic do narave. Izžareva melanholijo in žalovanje, tudi v trenutkih, ko ponuja tolažbo. Anohni odstira prepoznavno lastnost svoje glasbe – večpomenskost, ki povezuje osebne zgodbe in širše tegobe ter prikazuje njihovo nezlomljivo povezanost. S prepletom vseprisotnih nasprotij in kompleksnosti, ki tvorijo okostje njene glasbe, je tudi novo ploščo glasbenica odela v poseben šarm in ustvarila vtis, da je kolektivu uspela veličastna vrnitev.

 

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.