Kaj se je zgodilo z NUK kavarno?
Pozdravljeni v Kulturnih novicah, v katerih za vas vztrajno motrimo kulturno dogajanje, trajanje in razkrajanje.
Tridesetega avgusta smo vsi, včlanjeni v Narodno in univerzitetno knjižnico, dobili mejl, ki nam je prijazno sporočal, da so kletni prostori ponovno odprti za skupinsko učenje, kavarna pa da se bo odprla v kratkem. Dober teden kasneje pa naslednje sporočilo: »Spoštovani, obveščamo vas, da bo Kavarna NUK odprta v ponedeljek, 12.9. Do nadaljnjega bo opremljena s samopostrežnimi avtomati za napitke in hrano.« Shit.
Zgroženi smo se odpravili v klet NUK-a. Kavarna je vendar prostor, kjer smo spoznavali sorodne z obveznostmi preobložene študentske duše, kjer smo preživljali pavze, podaljšane za nedoločen čas … »Prostore kavarne in avtomate s hrano in pijačo lahko uporabljajo samo uporabniki knjižnice in zaposleni.« – nas je svaril prvi stavek »Pravil uporabe prostorov kavarne«. Poleg tega, da se sme po novem kaditi le še v desnem in ne tudi v levem atriju, nas je lepo pozdravila še zadnja točka nove listine pravil: »Prenašanje stolov in druge opreme v atrij ni dovoljeno.«
Ob vsem tem pa: dva avtomata – na eni strani za kavo, na drugi za jalove prigrizke. Ker je bil prav atrij kavarne s sendviči na bon brez doplačila do sedaj najbolj sproščen del celega NUK-a, smo želeli izvedeti, kaj se je zgodilo. Razloge za prekinitev sodelovanja s ponudnikom kavarniških storitev pojasni vodja NUK-ove službe za odnose z javnostjo, Žiga Cerkvenik.
Kavarna naj bi bila zgolj še ena izmed žrtev energetske krize. Toda Andrej Ojstrež Kogovšek – ponudnik kavarniških storitev, ki se je nedavno odločil prekiniti pogodbo z NUK-om – pove drugačno zgodbo.
Vodstvo NUK-a pravi, da ponudbi študentskih bonov v kavarni niso nasprotovali. Kogovšek pa vztraja, da problem ni bil le dvig najemnine, čeprav tudi ta ni bila vzdržna.
Kogovšek obžaluje, da se je v zadnjih devetih letih vizija vodstva NUK-a odločno spremenila.
Pri NUK-u očitke zavračajo; trdijo, da so se s Kogovškom pogovarjali o izvedbi projekta, ki bi preprečil širjenje vonjav iz kuhinje v prostore knjižnice. Prav tako pravijo, da so povečane stroške izračunali, kolikor podrobno so jih lahko.
Pa so širše želje po kavarni zgolj plod previsokih akademskih ambicij in odvisnosti od kofeina, ali pa je bil prostor tudi v zasnovi namenjen za gostilniško ponudbo? Za pogled v Plečnikov um smo se obrnili na arhitekta Andreja Hrauskega.
Ali so se v NUK-u odločili na silo izriniti najemnika ali pa so pač žrtev geopolitičnih premikov? Kdaj, kdo in če sploh bo zapolnil nastalo vrzel, bomo spremljali še naprej. Študentje in preredni obiskovalci kavarne pa do tedaj ostajajo lačni piščančje tortilje in pristne diskusije. Eden od njih, Domen Vrhovnik, pravi, da novih avtomatov še ni obiskal.
Žalovest sva širila Oskar in Maja
Dodaj komentar
Komentiraj