Kunigundinih 25 jajc

Na Velenjskem gradu naj bi nekoč živela prelepa mladenka z imenom Kunigunda, grajska služabnica, ki so jo obtožili čarovništva in jo za kazen vrgli v grajski vodnjak. Vse od takrat naj bi nesojena čarovnica strašila po sobanah Velenjskega gradu. Kunigundin duh je leta 1998 začel strašiti tudi po ulicah Velenja – v zadnjih letih prejšnjega tisočletja se je mladina namreč tako poklonila čarovnici, ki ji je grajska aristokracija očitala, da ni dovolj kulturna.

Letos se je festival mladih kultur Kunigunda v Šaleški dolini utelesil že petindvajsetič. Od 19. do 27. avgusta so lahko Velenjčanke prisostvovale tematskim koncertom, razstavam, gledališkim predstavam in ostalim nekomercialnim kulturnim dogodkom. Organizatorji festivala – Mladinski center Velenje in klub eMCe plac so tako razmeroma zaspanemu in apatičnemu domačemu mestu ponudili uvid v tok sodobne alternativne kulture, ki ga lahko posameznica neprestano uživa le v Ljubljani.

V legendo vgrajena nekulturnost mladenke z Velenjskega gradu še zmeraj napaja izvorno mladinsko prevratništvo. Ekipa mladih, ki je leta 1998 začela snovati festival, je svojemu domačemu mestu namreč želela predstaviti oblike sodobnih umetniških praks in mesto na ta način prebuditi. Med njimi je bil v prvih letih festivala tudi Aleš Črnič, sicer profesor religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

izjava

Velenjska mladina je imela v poosamosvojitvenih začetkih snovanja festivala predvsem ambicije po izražanju kritične misli, ki bi se odzivala na odločitve lokalnih šerifov.

izjava

Kunigundo so v petindvajsetih letih obstoja zaznamovale številne menjave generacij, ki so festival soustvarjale. Krog ustvarjalk, ki skrbijo za izvajanje festivala, pa se iz leta v leto širi, razloži Špela Verdev, festivalska vodja odnosov z javnostjo.

izjava

25. Kunigundo je otvorila razstava kvirovskega umetnika Nuke Horvata. V naslednjem tednu so svoje mesto v Šaleški kotlini našli tudi Titov skate session, projekt Homage velikanom, posvečen velenjskim drevesom, in tekmovanje za najslabšo poezijo, na katerem sta glavno nagrado odnesla sodelavca Radia Študent Nika in Bugi. Titov trg pa je bil za nekaj ur prizorišče večera sodobnega plesa in študentske predstave Breskvice. V večernih urah so se lahko udeleženke Kunigunde udeležile žanrskih koncertov, na katerih sta nastopili denimo skupini Repetitor in Lelee – kot se za slovensko prestolnico rapa spodobi, pa ni manjkalo niti slednjega. Kunigundina programska ekipa po besedah programske vodje festivala, Maruše Skornišek, vsa leta skrbi zlasti za zastopanost marginalnih družbenih skupin.

izjava

Po mnenju Špele Verdev ima Kunigunda jajca, zaradi česar vsako leto predoči tudi pereče teme.

izjava

Kljub ambiciozni zasnovi festivala mladih kultur, ki se ponaša s širokim naborom heterogenih kulturnih dogodkov, festival pretežno obiskujejo lokalni mladi, ki se vračajo iz Ljubljane in Maribora. Relativno skromen obisk, ki smo mu bili priča tudi letos, pa je pravzaprav simptom manjših slovenskih mest.

izjava

Večjega obiska se organizatorji niti ne nadejajo.

izjava

V času festivala je bilo med udeleženkami in organizatorji slišati veliko hvalospevov tovrstnim neprofitabilnim dogodkov, ki v manjša slovenska mesta vnašajo alternativne kulturne zvrsti. Na enem od festivalskih dogodkov smo naleteli tudi na velenjsko rimarsko eminenco Mriga in ga povprašali, kaj mu pomeni Kunigunda. 

izjava

Kunigunda je edini festival v Velenju, na katerem se lahko alternativne kulture željna publika naužije še česa več od povprečne Šank rock razpaljotke nekaj dni pred božičem ali gaserske žurke v Galactici. Po obiskanosti se sicer ne more primerjati s katerim od ljubljanskih meščanskih festivalov, nedvomno pa Velenje – mesto brez stalne ponudbe tovrstne kulture – zadnje dni avgusta ovije v hlape upanja, ki nima vonja po lignitu, ampak po mladosti, ki iz mesta brezupno beži.

 

Vir fotografije