Britoff skritih agend

Britoff skritih agend

Aktualno-politična novica
25. 5. 2017 - 10.05
 / BritOFF

10:00 Surovine

Druge četrtkove Britoffe namenjamo surovinskim trgom. Ti se ta teden ukvarjajo predvsem s težko pričakovanim srečanjem ministrov za nafto kartela držav izvoznic nafte OPEC, ki danes poteka na Dunaju. Glavna točka sestanka je usoda dogovora o zmanjšanju proizvodnje, ki je bilo dogovorjeno lanskega novembra in za katero se rok izteče čez dober mesec. Po tem dogovoru so države skupine OPEC zmanjšale proizvodnjo nafte za 1,2 milijona sodčkov na dan, druge države, prva med njimi Rusija, pa še za polovico tega.

V pripravah na to srečanje se je v zadnjih dveh tednih zgodilo že cel kup drugih srečanj. Delovna skupina, ki nadzoruje upoštevanje dogovora in jo sestavljajo tako države članice OPEC-a kot druge države, ki sodelujejo v dogovoru, je predlagala podaljšanje dogovora za devet mesecev. Že prejšnji teden sta se saudski in ruski minister za nafto dogovorila za podaljšanje dogovora. Države so bile tudi precej uspešne pri spoštovanju dogovora, kar je bil pogosto problem pri podobnih dogovorih o omejevanju ponudbe v preteklosti. Kljub temu pa so bili dosežki dogovora mešani. Cena nafte se je dvignila na okoli 50 dolarjev za sod, kar je približno 20 odstotkov manj od pričakovanj. Cena nekaj nad šestdeset dolarji za sod je tudi vrednost, pri kateri se večina držav, tudi Rusija in Saudova Arabija, izognejo proračunskim primanjkljajem. Prav tako zmanjšanje proizvodnje ni bistveno zmanjšalo količine uskladiščene nafte. Ta se je v januarju celo povečala.

Glavni razlog za to, da dogovor o zmanjšanju proizvodnje nafte ni imel večjega učinka je na ceno, je ameriško pridobivanje nafte iz skrilavcev. Ti so v zadnjih treh letih izkusili močno spremenljivo usodo. Število vrtin za nafto se je v ZDA prejšnji teden povzpelo na 901. To je več kot dvakrat več od 404, kolikor jih je bilo pred letom dni, a še vedno precej manj od rekorda oktobra leta 2014, ko je bilo teh vrtin več kot 1600.

Ameriško naftno industrijo je nizka cena nafte v začetku lanskega leta, ko je padla na vsega 26 dolarjev, precej prizadela, a si je nato tudi hitro opomogla. Pri tem ji precej pomaga poslovni model vrtanja v skrilavce. Ta je v primerjavi z večino drugih metod precej razpršen in ima kratek cikel. Posamezne vrtine so relativno poceni, nekaj milijonov evrov, a se tudi hitro izčrpajo. V ZDA je treba vsako leto dodati 1,7 milijona sodčkov na dan ali 20 odstotkov celotne proizvodnje novih kapacitet zgolj zato, da bi ohranili konstantno proizvodnjo. Ameriško pridobivanje nafte je zato zelo fleksibilno in odvisno od vlaganja v nove vrtine.

Velika vlaganja so prinesla tudi precejšen napredek pri učinkovitosti. Tehnologija pridobivanja nafte iz skrilavcev se je razvila, ko je bila cena nafte več kot sto dolarjev, danes pa so proizvodni stroški precej manjši. Nedavna raziskava v Teksasu je pokazala, da je povprečna cena, pri kateri je nova vrtina dobičkonosna, pri nekaj manj kot 50 dolarjih, obstoječa vrtina pa pri nekaj več kot tridesetih dolarjih za 159-litrski sod.

Pridobivanje nafte iz skrilavcev, pa tudi napredki na drugih področjih, kot so morsko vrtanje in odkritje novih naftnih polj ter bolj učinkovita poraba nafte, so povzročili, da nafta najverjetneje še kar nekaj časa ne bo dosegla cene preko 100 dolarjev, ki smo ji bili priča pred dvema letoma. Države OPEC zato nimajo več moči, da bi določale dolgoročne cene nafte nad raven, ki omogoča razvoj naftne industrije v Severni Ameriki.

 

8:00  Novice

V brazilski prestolnici Brasilia so potekali množični protesti proti predsedniku Michelu Temerju. Protestniki so vdrli tudi v prostore kmetijskega ministrstva in ga poskusili zažgati. Oblasti so za umiritev izgredov na pomoč poklicale tudi vojaške enote. Vzrok za proteste so predlagane spremembe davčne zakonodaje in korupcijski škandal, ki je izbruhnil po tem, ko je prejšnji teden postalo javno dokazno gradivo iz izvensodne poravnave, ki jo je sklenilo mesnopredelovalno podjetje JBS, katerega vodilni so priznali množično podkupovanje.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je zavrnilo prošnjo za vpis turške jezikovne šola Ambra in zasebnega zavoda Adriatik v razvid izvajalcev javno veljavnih programov na področju vzgoje in izobraževanja. Zavod Adriatik je lani vložil prošnji za vpis v razvid za vrtec in osnovno šolo, a po mnenju Zavoda Republike Slovenije za šolstvo program bistveno odstopa od javnega kurikula. Kdo stoji za ustanovitvijo vrtca in šole, je precej skrivnostno. Denar za nakup za nepremičnine za Bežigradom je prispevala banka Asya, ki jo povezujejo z gulenističnim gibanjem. Nasprotovanje ustanovitvi šole so že lani izrazil na turški ambasadi v Ljubljani. Turčija gulenistično gibanje krivi za organiziranje lanskega spodletelega poskusa državnega udara.

Izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank Imre Balogh in hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić sta podpisala sporazum o poravnavi Cimosovega dolga na Hrvaškem. DUTB bo hrvaški slabi banki DAB plačala sedem milijonov evrov, Hrvaška pa bo odstopila od tožb, ki jih je vložila proti Cimosu. Kredit, ki ga je Cimos v devetdesetih najel pri Reški banki in je bil kasneje prenesen na hrvaško slabo banko DAB, je bil razlog za zaplete pri prodaji Cimosa, ki se je zaključila prejšnji teden.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness