Jordancem VPN na OFF
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je odpustil tri namestnike guvernerke centralne banke, Emraha Şenerja, Taho Çakmaka in Mustafo Dumana. Gre za člane komiteja za monetarno politiko. Generalna guvernerka centralne banke Hafize Gaye Erkan je imenovala nove namestnike, to so Cevdet Akçay, Fatih Karahan in Hatice Karahan. Drugi je bil doslej svetovalec Ameriške centralne banke. Novo guvernerko je Erdoğan imenoval junija, po zmagi na volitvah. Pod vodstvom Erkan je v dobrem mesecu dni centralna banka več kot podvojila obrestne mere, da bi zmanjšala inflacijo. Še lanskega oktobra je bila medletna inflacija turške lire 85-odstotna, zdaj je okrog 40-odstotna. Erkan si je izkušnje nabirala predvsem v Združenih državah Amerike in bila do začetka leta 2022 sodirektorica zdaj že propadle ameriške banke First Republic. Do volitev je bil Erdoğan znan po nameščanju sebi lojalnega vodstva centralne banke, ki se je višanju obrestnih mer upiralo, da ne bi ustavilo gospodarske rasti. Z izbiro nove guvernerke in menjavo njenih namestnikov se je Erdoğan zaenkrat le vdal ekonomskim postulatom in nuji višanja obrestnih mer.
Jordanski parlament je sprejel zakon proti kibernetskemu kriminalu, ki povečuje nadzor države nad internetom. Zakon kriminalizira internetno širjenje po mnenju oblasti lažnih novic in internetno obrekovanje. Prepoveduje objave, ki »ogrožajo nacionalno enotnost,« »spodbujajo konflikt,« »spodbujajo sovraštvo« ali »izražajo prezir do vere.« Zakon uvaja globe od 25 do 63 tisoč evrov in do tri leta zaporne kazni. Za uporabo VPN-ov, s katerimi bi uporabniki lahko prikrili svojo identiteto, je predvidena kazen do šestih mesecev zapora. Državno tožilstvo bo imelo tudi možnost zahtevati izbris posameznih objav in blokirati družbena omrežja. Novinar in vodja bližnjevzhodne pisarne Novinarjev brez meja, Jonathan Dagher, je dejal, da zakon z nenatančnim jezikom in kaznovalnim pristopom tožilcem dovoljuje izvajanje striktnejšega nadzora nad spletnimi mediji in spodbuja samocenzuro.
Nigrski general predsedniške straže Abdourahmane Tchiani je postal predsednik sveta za zaščito domovine, vladajoče vojaške hunte. Predsedniška garda, ki šteje 700 članov, je v sredo izvedla državni udar proti izvoljenemu predsedniku Mohamedu Bazoumu. Udar je predsedniška garda upravičila s poslabšanjem varnostnih razmer in slabim upravljanjem države. Po poročanju nigrskega časopisa L'Enqueteur je pravi povod za udar namera predsednika Bazouma po odstavitvi Tchianija z mesta poveljnika svoje garde. Ameriški preiskovalni portal The Intercept je že potrdil, da je v državnem udaru sodeloval poveljnik specialnih enot Moussa Salaou Barmou, ki se je uril v Združenih državah Amerike. Državni udar predsedniške straže je uradno podprla tudi državna vojska. Na ulicah prestolnice Niamey protestniki nasprotujejo vladavini hunte in izražajo podporo odstavljenemu predsedniku. Za začasnega predsednika se je samorazglasil tudi Hassoumi Massaoudou, ki je odstavljenemu predsedniku služil kot zunanji minister. V Niger se je lani iz sosednjega Malija, kjer od leta 2021 prav tako vlada vojaška hunta, preselila glavnina francoske vojske. Američani imajo v Nigru letalsko vojaško bazo.
Britansko ministrstvo za obrambo je potem, ko so njegovi zaposleni preko elektronske pošte tajne informacije pošiljali v Mali, sprožilo notranjo preiskavo. Pošto so želeli poslati ameriškemu Pentagonu, ampak so se zatipkali pri vpisovanju elektronskega naslova. Na koncu naslova so namesto domene ameriške vojske ».mil« vtipkali domeno Malija ».ml«. Britansko obrambno ministrstvo je tako vojaške skrivnosti pošiljalo v državo, kjer je vojaška hunta vse bolj speta z rusko zasebno vojsko Wagner. Na ministrstvu so zatrdili, da v pošiljki ni bilo informacij, ki bi lahko ogrozile operacijsko varnost.
Svet mater in žen ruskih vojakov se je samorazpustil, ko je ruska vlada organizacijo uradno klasificirala kot tujega agenta. Ta status bi med drugim organizaciji naložil, da se v vseh svojih publikacijah in komunikacijah z javnostjo tudi sama opredeljuje za tujega agenta. Voditeljica organizacije Olga Cukanova je pojasnila, da zaradi stigme ne želijo delovati pod to oznako in v tem okviru. Organizacijo so matere ruskih vojakov ustanovile septembra 2022. Med drugim so lobirale za vrnitev mobiliziranih ruskih vojakov iz Ukrajine v primerih, ko je bila po njihovih trditvah mobilizacija izvedena nezakonito, in za rešitev problema oskrbovanja mobiliziranih vojakov. Status tujega agenta lahko v Rusiji država pripiše osebam ali organizacijam, ki ali prejemajo sredstva iz tujine ali so »pod tujim vplivom«.
Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je sporočil, da bo kitajski proizvajalec litijskih baterij Sunwoda v Nyíregyházi na severu Madžarske postavil svojo prvo tovarno v Evropi. Z milijardo in pol evrov predstavlja tovarna največjo letošnjo tujo investicijo na Madžarskem. S prihodom Sunwode bo imelo na Madžarskem svoje tovarne pet od desetih največjih svetovnih proizvajalcev električnih baterij, ki so v zadnjem letu in pol postale glavni madžarski izvozni produkt.
Borut Pahor je dobil novo službo. Na Novi univerzi v Novi Gorici so ustanovili katedro za slovenski nacionalni program, katere predstojnik je postal nekdanji socialdemokrat. Katedra ne bo izvajala nobenega študijskega programa, ampak bo namenjena razpravam in raziskovanju. Raziskovali bodo »slovenski nacionalni program po zgledu prispevkov 57. številke Nove revije leta 1987« in »vprašanja ustavne ureditve za Slovenijo kot članico Evropske unije.« Med ustanovnimi člani katedre so znani obrazi desne intelektualne srenje, kot so Peter Jambrek, Ernest Petrič in Dimitrij Rupel.
Ustavno sodišče je razveljavilo del izvedbenega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana, ki določa ohranitev prehoda za pešce med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom. Na ustavno sodišče se je nad prostorskim načrtom pritožila stanovalka enega od blokov, ki jim pripadajo zemljišča, na katerih prostorski načrt določa obveznost ohranitve prehoda. V pritožbi je navedla, da občina ni pridobila lastninske pravice od trenutnih solastnikov. Ustavno sodišče je razveljavitev prostorskega načrta sprejelo z obrazložitvijo, da je prostorski načrt v izpodbijanem delu neskladen s 33. členom ustave, ker nedopustno posega v lastninsko pravico stanovalke, in z 69. členom, ker občina ni prej pravno pridobila lastninske pravice oziroma ni izvedla razlastitve.
Vlada je razrešila Aleša Šabedra z mesta direktorja Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Urad je del Ministrstva za zdravje. Pod Šabedrovim vodenjem je urad zapustilo ali bilo premeščenih več dolgoletnih zaposlenih, ki so nasprotovali podražitvam investicij. Eden od njih, Smiljan Mekicar, je za N1 povedal, da je v zvezi s tem proti Šabedru podal kazensko ovadbo. Uradni razlog za Mekicarjevo odpustitev so bile sicer nepravilnosti pri naročilu naprav za slikovno diagnostiko. Urad bo do imenovanja novega direktorja kot vršilec dolžnosti vodil Tomaž Pliberšek.
Vlada je Senada Jušića ponovno imenovala za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, ker postopek javnega natečaja za imenovanje novega direktorja ni končan. Jušić bo na čelu policije še za največ šest mesecev ali do imenovanja novega direktorja. Natečaj se je končal v začetku junija, poleg Jušića je kandidiral še Boštjan Lindav.
Vir slike:prirejeno po Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj