mentalno (ne)zdrav off varčevanja

mentalno (ne)zdrav off varčevanja

Aktualno-politična novica
17. 4. 2015 - 15.00
 / OFF

Unija južnoameriških držav, krajše UNASUR, danes praznuje osmo obletnico obstoja. Obeležili jo bodo z odprtjem skupne šole za obrambo, ki bo uveljavljala načela regionalne strateške vizije. Kaj to pomeni, postane bolj jasno iz izjave ekvadorskega minista za obrambo, Fernanda Cordera, ki je območje Južne Amerike opisal kot cono miru in demokratične stabilnosti ter predvsem kot območje, kjer se razlik ne naslavlja z intervencionizmom ali nasiljem. Eden glavnih fokusov novoustanovljene šole bo spletna obramba, kar je bila želja vseh vpletenih držav. Ob praznovanju obletnice bo prišlo še do odprtja knjižnice, ki je poimenovana po kolumbijskem pisatelju, Gabrielu Garcii Marquezu. V njej bodo predvsem knjige o zgodovini in gospodarstvu Južne Amerike. Unija je bila leta 2007 sicer ustanovljena na pobudo Brazilije in naj bi oblikovala nov center moči in regionalno sodelovanje, ki bo sposobno nasprotovati pritiskom s strani Združenih držav Amerike.

Proces gentrifikacije v newyorškem Brooklynu je doživel manjši udarec. Okrožno javno tožilstvo je aretiralo dva najemodajalca, ker sta poskušala pogoje za življenje v najetih stanovanjih tako poslabšati, da bi se sedanji stanovalci izselili. Po tem bi lahko zvišala cene prostih stanovanj. Tovrstne aretacije so izredno redke, a sta najemodajalca tokrat očitno res prestopila mejo. V stanovanjih oziroma okrog njih sta izvajala gradbena dela, ki so normalno življenje najemnikov več ali manj onemogočala. Različne soseske New Yorka oziroma njihovi prebivalci se spopadajo z višanji cen stanovanj, zaradi katerih prihaja do izseljevanja revnejšega in priseljevanja bogatejšega prebivalstva. To ima vpliv na celotno skupnost in revni so vedno bolj izrinjeni na obrobja mest, kjer so njihove možnosti še bolj omejene.

V Čilu se je na ulicah zbralo okrog 150 tisoč protestnikov. Večinsko študentski udeleženci so zahtevali brezplačno in kvalitetno javno šolstvo in ukrepe proti korupciji. V zadnjem času je največ pozornosti in upora sledilo škandalu Penta, ki je razkril neprimerno financiranje predvolilnih kampanj desničarske stranke Neodvisna demokratska unija. Študenti so zahtevali tudi večjo udeleženost v demokratičnih procesih odločanja. Policija se je na njihove želje po večji participaciji odzvala s solzivcem in vodnimi topovi.

Julian Assange, ustanovitelj Wikileaksa, je potrdil, da se strinja z zaslišanjem v prostorih ekvadorske ambasade v Londonu. Tam se nahaja že skoraj tri leta. Švedsko tožilstvo že leta zahteva možnost zaslišanj Assanga, ki je v postopku zaradi domnevne spolne zlorabe na Švedskem leta 2010. Življenje na ambasadi v Londonu preprečuje, da bi bil izročen švedskim oblastem. Švedski tožilci so dolgo vztrajali pri tem, da mora biti zaslišanje izvedeno na Švedskem, a so sedaj popustili, saj se avgusta izteče časovno obdobje za zastaranje primera. Assange zaslišanju na Švedskem nasprotuje, ker trdi, da bi ga v tem primeru švedske oblasti izročile ZDA, kjer pa bi se znašel v postopku zaradi razkritij, ki jih je povzročil Wikileaks.

Številne aktivistične skupine so se združile v organizaciji in podpori jutrišnjega protesta Bin your bills v Dublinu. Že samo poimenovanje dogodka - Vrži stran svoje račune - dobro opiše osnovni namen protesta. Gre za del kampanje, ki je združila  sindikate, stranke in razne lokalno organizirane skupine, in je delovala že lani. Osnovna zahteva je, da se vsem ljudem zagotovi pravico do vode glede na njihove potrebe in nezmožnost plačila. Shane Finnan iz študentske skupine proti plačevanju računov za vodo nam pojasni, od kod sama kampanja sploh izhaja, pri čemer izpostavi širši upor proti varčevanju in neenakosti, ker so novi davki in plačila storitev predstavljali le ključno točko, ki je ljudi spodbudila k protestu proti neenakosti.

Izjava

Kakšna so pričakovanja glede jutrišnjega protesta?

Izjava

Britanski konzervativci so si prislužili prav posebne vrste pohvalo. Ob najbolj primernem času, par tednov pred volitvami, sta ekonomsko upravljanje Torijcev pohvalila tako Christine Lagarde, ki vodi Mednarodni denarni sklad, in pa Wolfgang Schauble, nemški finančni minister. Na srečanju predstavnikov IMF in Svetovne banke je Lagarde izjavila, da se Združeno kraljestvo glede na pomanjkanje globalne rasti res dobro drži. Politike, za katere so se odločili Torijci, je označila za pravilne, ključno pa naj bi bilo pravo ravnovesje varčevanja in pobiranje večje količine davkov. Namignila je tudi, da verjame, da bo tovrstna politika uspešna še v prihodnosti.

Kakšne posledice ima ta tako imenovana prava mera varčevanja na družbo, je seveda drugo vprašanje. O njih je prek javnega pisma britanskemu Guardianu spregovorilo več kot štiristo strokovnjakov na področju mentalnega zdravja, ki so se podpisali pod skupno izjavo. V njej opozarjajo na dejstvo, da so varčevalni ukrepi in pa intenzivnost ukrepov vključevanja ljudi v delo v državi poslabšali stanje na področju duševnega zdravja. Revščina in neenakost, ki je v porastu, povzročata obup in izčrpanost. Poudarili so, da še čakajo na trenutek, ko bodo v predvolilni kampanji omenjeni skrb vzbujajoče posledice politik trenutne vlade na mentalno zdravje in kvaliteto življenja. Zakaj tovrstni učinki varčevanja ne povzročajo skrbi prej omenjenima Christine Lagarde in Wolfgangu Schaublu je sicer jasno. Kot so zapisali svetovalci in terapevti, je, citiramo, “realnost širše družbe iz ravnotežja vrgla čustvena strupenost neoliberalnega mišljenja.” Chicka Collinsa, enega izmed podpisnikov javnega pisma, smo povprašali, kakšno povezavo so terapevti zaznali med varčevanjem in mentalnim zdravjem.

Izjava

Glede na to, da je varčevanje posledica odločitev vlade, Collins poda še priporočila glede prihajajočih volitev.

Izjava

Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu se je včeraj skupaj s predstavniki Socialne zbornice Slovenije, Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani in Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije udeležila sestanka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Skupina zahteva sredstva za plačana pripravniška mesta v socialnem varstvu, kjer prostih mest ni bilo razpisanih že dve leti. Eno izmed predstavnic študentske skupine, Patricijo Vidonjo, smo vprašali, kaj so izvedeli na sestanku in če so jih pridobljene informacije pomirile glede prihodnosti.

Izjava

Na sestanku torej niso dobili nobenega zagotovila glede sredstev za pripravništva, ki bi zadoščala vsaj za že čakajoče diplomante. Kaj to pomeni za v torek načrtovani protest?

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness