Nadaljevanje perujskih protestOFF
Pariški tožilec je sprožil preiskavo proti političnemu komentatorju Jeanu Messihi. Tožilstvo je sprožilo preiskavo, ker je družina Merzouk obtožila Messiho prevare zaradi organizacije zbiranja donacij za policista, ki je konec prejšnjega meseca med prometno kontrolo ustrelil sedemnajstletnega Nahela Merzouka in bil zato priprt. Messiha je, tako gre obtožba, donatorje zavajal z laganjem o kriminalni preteklosti umorjenega in o junaški protiteroristični preteklosti policista. Messiha, ki je akcijo označil za »zgodovinski simbol narodne radodarnosti«, je zbiranje prekinil po petih dneh, ko je izvedel, da je družina umorjenega vložila tožbo. Zbral je več kot milijon in pol evrov.
Italijanska obalna straža je pri reševanju migrantov v Sredozemskem morju kršila vladni odlok o nevladnih organizacijah, ki delujejo na morju. Po odloku lahko ladja nevladne organizacije opravi samo eno reševanje migrantov, nakar se mora obvezno vrniti v pristanišče, ki ga izbere notranje ministrstvo, preden lahko izvede naslednjo reševalno akcijo. Plovba v pristanišče in izkrcanje lahko trajata več dni, iz česar je tudi razviden namen vlade Giorgie Meloni po oteževanju humanitarnega dela nevladnikom. V nasprotju z odlokom, starim pol leta, je obalna straža, ki koordinira iskanje in prestrezanje migrantskih čolnov, ladje nevladnih organizacij pošiljala na zaporedna reševanja.
Rusija je v raketnem napadu na Odeso poškodovala stavbo kitajskega konzulata, je sporočil ukrajinski guverner odeške oblasti Oleg Kiper. Objavil je fotografijo, na kateri so na konzulatu poškodovana okna. V napadih tretjo zaporedno noč je po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Rusija uničila 60 tisoč ton kmetijskih proizvodov, ki so po njegovih trditvah bili namenjeni na Kitajsko.
Tajski parlament je drugič zavrnil mandat zmagovalcu volitev Piti Limjaroenratu. Predsednik stranke Korak naprej na tretjem glasovanju v parlamentu, ki bo naslednji teden, za mandatarja ne bo mogel kandidirati. Na glasovanju je dobil 312 glasov, kar je manj kot prejšnji teden. Najverjetnejši kandidat naslednji teden je Settha Thawisin, predsednik drugouvrščene stranke Za Tajce, ki je Limjaroenrata podprla. Po glasovanju je v podporo Limjaroenratu v Bangkoku protestiralo tisoč ljudi. Premier mora na Tajskem zbrati večino na skupnem glasovanju spodnjega in zgornjega doma parlamenta. Od reform leta 2016, ki jih je uvedla vojaška vlada, zgornji dom ni voljen, ampak ga imenuje vojska. Prav senatorji v zgornjem domu so zmagovalcu volitev preprečili mandatarstvo.
V Peruju protestirajo proti vladi Dine Boluarte. Protestni pohod v prestolnici Lima je potekal mirno, v andski regiji pa se je policija s protestniki spopadla in jih več aretirala. Po oceni notranjega ministra Vicenta Romera se je protestov po državi udeležilo 21 tisoč ljudi. Vlada je na ulice poslala 24 tisoč policistov. S tem so se reaktivirali množični protesti v Peruju, ki so potekali že med lanskim decembrom, ko je parlament odstavil predsednika Pedra Castilla in ustoličil Dino Boluarte, in letošnjim marcem. Protestniki predsednici očitajo, da je Castilla zaprla protipravno. Policija in vojska sta od začetka proteste zatirali tudi s poboji.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je sklical izredno sejo sabora. Kot razloga je navedel stavko sodnih uslužbencev in plinsko afero, ki po njegovem ogrožata stabilnost državne oblasti. Sklic izredne seje so od predsednika zahtevali tudi v parlamentarni opoziciji. Milanović je saboru predlagal, naj vlado obveže k temu, da v roku petnajstih dni sprejme ukrepe za zagotovitev normalnega delovanja sodstva. Vlada pod vodstvom Andreja Plenkovića iz HDZ-ja skuša stavko sodnih uslužbencev zatreti z zavlačevanjem, ob katerem stavkajočim grozi, da na dneve stavke ne bodo plačani. Na seji naj bi poleg tega ugotovili odgovornost za finančno škodo v primeru prodaje viška domačega plina, ki ga je državno energetsko podjetje Hep moralo prodajati pod tržno ceno.
V migrantskem centru Lipa na severozahodu Bosne in Hercegovine so končali gradnjo enote za pripor migrantov. Priporno enoto je po navodilu ministrstva za varnost zgradil Mednarodni center za razvoj migracijske politike s sedežem na Dunaju. A zgradil ga je brez gradbenega dovoljenja. Uprava mesta Bihać je gradbeno dovoljenje izdala za rekreativni center, namesto tega pa so postavili kontejnerje za pripor. Priporna enota še ne obratuje. Zakaj je bila izgradnja zakonita kljub neobstoju gradbenega dovoljenja in kakšno vlogo ima mednarodni center, pojasnjuje Nidžara Ahmetašević, bosanska novinarka in raziskovalka.
Evropska komisija je suspendirala sredstva za pomoč albanskemu kmetijstvu. Evropska delegacija v Albaniji je sporočila, da gre za preventivni ukrep za zaščito finančnih interesov Unije, potem ko so od Evropskega urada za boj proti goljufijam prejeli informacije o korupciji pri implementaciji programa za razvoj podeželja. Ta je namenjen petim državam kandidatkam za članstvo v Evropski uniji.
Svet Radiotelevizije Slovenija je imenoval nova člana uprave. To sta direktor Centra urbane kulture Kino Šiška Simon Kardum in Andrej Trček iz pravne pisarne radiotelevizije. Predlagal ju je predsednik uprave Zvezdan Martič. Svet se je tudi strinjal, da bo nova uprava začela svoj mandat, ko bodo imenovani vsi štirje člani uprave. V upravi manjka še delavski direktor, ki ga bodo julija volili zaposleni.
Časnik Dnevnik poroča, da so prejšnji četrtek ministri soglasno sprejeli predlog mnenja vlade, da sta zakona o tujcih in mednarodni zaščiti skladna z ustavo. Sejo vladnega odbora je vodil minister za delo Luka Mesec. Zahtevo za presojo ustavnosti zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti so lani vložile takrat opozicijske stranke Koalicija ustavnega loka. Med podpisanimi so bili tudi sedanji ministri Luka Mesec, Matjaž Han, Alenka Bratušek in Marjan Šarec, ki so prejšnji teden glasovali proti svojemu izraženemu prepričanju. Gradivo, o katerem so glasovali, je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve Boštjana Poklukarja iz vrst Gibanja Svoboda. O neskladnosti gradiva s stališči ministrov pa slednji trdijo, da na to niso bili opozorjeni. Ministri Matjaž Han, Simon Maljevac in Asta Vrečko so za Dnevnik povedali, da niso vedeli, o čem glasujejo. Neustavne spremembe zakonov, ki jih je najprej uvedla vlada Mira Cerarja, omogočajo popolno ukinitev pravice do zaprositve za azil v primeru razglasitve spremenjenih razmer na področju migracij. Spremembe je ustavno sodišče razveljavilo. Janševa vlada jih je nato ponovno uvedla, a s spremembo dikcije tako, da zakon namesto o spremenjenih razmerah govori o »kompleksni krizi na področju migracij«.
Vir fotografije: Mayimbú, Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
https://youtu.be/QuKbsIPNi7Q?si=NqWhgIRnJ1asqTl-
Komentiraj