NigrOFF pakt

Aktualno-politična novica
25. 8. 2023 - 15.00
 / OFF

Na letnem vrhu Bricsa v južnoafriškem Johannesburgu so v skupino povabili šest novih članic. To so Saudova Arabija, Iran, Egipt, Etiopija in Argentina [ter Združeni Arabski Emirati]. Sprejetje novih članic je na zadnji dan srečanja naznanil južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa. Za članstvo v skupini hitro rastočih gospodarstev je zaprosilo 22 držav. Brazilski predsednik Lula Da Silva je izjavil, da nove članice sprejemajo glede na geopolitično pomembnost države, pri tem pa se ne ozirajo na ideologijo vlad. Skupino so z namenom gospodarskega sodelovanja leta 2009 ustanovile Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. Naslednje leto se je pridružila še Južna Afrika. 

niger
Splet geostrateških interesov pred in po puču
 / 23. 8. 2023

Zunanji ministri Burkina Fasa, Malija in Nigra so v skupni izjavi po srečanju v Niameyju, prestolnici Nigra, sporočili, da so sklenili vojaški pakt. Vodja nigrske hunte Abdourahamane Tchiani je podpisal ukaz, ki v primeru vojaškega napada na Niger pooblašča vojski obeh zaveznic, da intervenirata na nigrskem ozemlju. Podoben dogovor že velja med Malijem in Burkina Fasom. Z vojaškim posredovanjem proti pučistom v Nigru grozi Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, znana kot Ecowas. Ta je po državnem udaru konec prejšnjega meseca postavila ultimat hunti v Nigru, da vrne oblast odstavljenemu predsedniku Mohamedu Bazoumu, česar hunta ni storila. Namesto tega je postavila triletni rok za predajo oblasti civilni vladi. Ecowas je proti Nigru uvedel tudi gospodarske sankcije. 

O nasilju turške države, dogajanju v Rojavi in odnosih obeh z okolico.
 / 12. 2. 2016

Turška vojska je izvedla napad z brezpilotniki v iraškem Kurdistanu in ubila sedem pripadnikov Delavske stranke Kurdistana. Turška vojska je napad izvedla sočasno z obiskom delegacije pri vladi kurdske avtonomne regije v Iraku. Delavska stranka Kurdistana, ki so jo v Turčiji kot teroristično organizacijo preganjali že dolgo pred vladavino Recepa Tayyipa Erdoğana, ima na severu Iraka nekaj oporišč. Turčija je že večkrat bombardirala ta oporišča v Iraku, kar iraške oblasti označujejo za kršenje suverenosti države Iraka. Med obiskom v Bagdadu je turški zunanji minister Hakan Fidan pozval iraško vlado, naj Delavsko stranko Kurdistana razglasi za teroristično organizacijo, rekoč da ta ogroža iraško suverenost in da je to skupni sovražnik Turčije in Iraka. 

Turška centralna banka je dan pred ubojem članov delavske stranke močno dvignila osrednje obrestne mere, za sedem in pol odstotnih točk. Tako so nove obrestne mere 25-odstotne. Po zmagi na volitvah je Erdoğan imenoval novo vodstvo centralne banke, ki ubira tradicionalni pristop za omejevanje visoke inflacije turške lire. Pred volitvami je bil Erdoğan znan po zamenjavah vodstva banke, če je to skušalo dvigniti obrestne mere. Junija je centralna banka medletno inflacijo lire uspela spraviti pod 40 odstotkov, julija pa je spet poskočila na skoraj 48 odstotkov. 

Z današnjim dnem se je začel izvajati evropski Akt o digitalnih storitvah. Akt se nanaša na 19 največjih spletnih platform, kar vključuje družbena omrežja, brskalnike, spletne trgovine, trgovine z aplikacijami in potovalne platforme. Naslednje leto se bo veljavnost akta razširila. Zakonodaja daje uporabnikom spletnih platform več možnosti za prijavo nezakonitih in škodljivih vsebin. Ponudniki storitev morajo uporabnikom po novem omogočiti, da izključijo avtomatiziran sistem predlaganja vsebin. Rezultati iskanja morajo v tem primeru temeljiti samo na iskanih besedah in ne smejo biti personalizirani glede na predhodne aktivnosti uporabnika. Prikazovanje oglasov, namenjenih etničnim ali spolnim manjšinam, ne sme biti personalizirano, prav tako je prepovedano personalizirano prikazovanje oglasov mladoletnim. Podjetja, ki ne bodo upoštevala ureditve, bodo morala plačati kazen v vrednosti največ šest odstotkov svojih globalnih prihodkov, večkratni kršitelji pa lahko dobijo prepoved ponujanja storitev v Evropski uniji. Akt so v evropskih institucijah sprejeli lani, formalno je stopil v veljavo lanskega novembra.

Novozelandsko vrhovno sodišče je nekdanji predsednici vlade Jenny Shipley naložilo plačilo okrog treh milijonov evrov odškodnine in obresti za njeno vlogo pri propadu zasebnega gradbenega podjetja Mainzeal. Shipley se je po koncu politične kariere podala v menedžerske vode. Podjetje Manizeal je bankrotiralo leta 2013 pod njeno upravo. Stečajni upravitelji podjetja so tožili Shipley in tri druge direktorje zaradi slabega upravljanja in najetja posojil, ki jih niso bili zmožni odplačati. Sodišče je tožbi pritrdilo in direktorjem naložilo plačilo odškodnine investitorjem.

svet
Zakon, ki bi omejil vlogo parlamenta pri imenovanju članov programskega sveta, še ni spisan
 / 3. 5. 2022

Svet Radiotelevizije Slovenija je podal soglasje k predlogu uprave za razrešitev vršilca dolžnosti direktorja televizije Uroša Urbanije. Svet se je potem seznanil s predlogom uprave za imenovanje Andraža Pöschla za novega vršilca dolžnosti direktorja. Pöschl je bil doslej urednik kulturnih in umetniških programov. Na seji se je razrešeni Urbanija pritožil, da mu niso dali možnosti zagovora.

Izjava

Predsednik sveta Goran Forbici je Urbaniji odgovoril:

Izjava
 

Vir fotografije: Wikimedia Commons

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.