OFF Avstralske paranoje

Aktualno-politična novica
26. 9. 2014 - 14.33
 / OFF

Začenjamo v  Egiptu, kjer je med Hamasom in Fatahom stekel sporazum o ustanovitvi vlade narodne enotnosti pod vodstvom palestinskega predsednika Mahmouda Abbasa. Dogovor, sklenjen med Azamom al-Ahmadom, vodjo delegacije Fataha, in Mouso Abu Marzoukom, je oblast v Gazi iz Hamasovih rok premestil na novo ustanovljeni aparat. Vlada bi morala sicer biti ustanovljena že junija, a se to ni zgodilo zaradi obtožbe, da Fatah ne plačuje javnih uslužbencev v Gazi. Fatah je po drugi strani Hamas obtožil za eksekucijo 120 Palestincev v času izraelske operacije Zaščitni rob, ki je v Gazi potekala julija in avgusta. Ustanovitev nove vlade in povezovanje s Hamasom sicer predstavljata rizično možnost poslabšanja odnosa med Fatahom in Izraelom.

Medtem se nadaljujejo problemi z Islamsko državo. Iraški premier  Haider al-Abbadi naj bi od ujetih skrajnežev prejel informacije, da omenjena skupina načrtuje bombne napade v Parizu in Združenih državah. Francija je pod drobnogled teoristične organizacije padla po tem, ko je na obglavljenje francoskega turista v Alžiriji odgovorila z letalskimi napadi v Iraku. Nobena od ogroženih držav pridobljenih informacij sicer ni potrdila. Je pa direktor ameriškega FBI James Comey izjavil, da je bila ugotovljena identiteta skrajneža, ki je v zadnjem času poznan po posnetkih obglavljanja novinarjev.

Tovrstne dogodke zahod izkorišča, da nad prebivalstvom veča nadzor. V Avstraliji novi protiteroristični zakoni omogočajo, da se posamezniku prisluškuje že na osnovi naloga, medtem ko novinarjem in žvižgačem, ki bi javnosti posredovali podatke o tako imenovanih posebnih operacijah, grozi do deset let zapora. Med opazovanjem osumljenega je avstralska tajna služba pridobila pooblastila, da nadzoruje neomejeno število računalnikov in omrežij. Problem je v tem, da tako dikcija omrežij kot posebnih operacij nista jasno definirani, kar omogoča nezamejen pregon in nadzor ljudi.

Problemi s skrajnimi islamisti se vrstijo tudi v Afganistanu, kjer je več sto talibanov napadlo provinco Ghazni, severovzhodno od prestolnice Kabul. Število žrtev napada, ki se je začel pred petimi dnevi, naj bi se povzpelo čez sto. Povezava s policijo v regiji je bila prekinjena, prav tako pa zaenkrat niso bili uslišani klici po vojaških okrepitvah.

Svojo razrešitev je dosegel problem ladje s sirskimi begunci pri Cipru. Potem ko je potniška ladja iz potapljajočega se plovila z begunci rešila 345 ljudi, se je v pristanišču Limasoll sprva izkrcalo le 65 ljudi. Preostala večina je dolgo časa protestirala in zahtevala, da se jih odpelje v Italijo, kjer običajno končajo begunci.

Italija je medtem v povezavi s tovrstno problematiko sprejela zanimivo politiko. Pritisk na imigrantske centre naj bi poskusili stabilizirati s plačilom tridesetih evrov človeku, ki bi pribežniku ponudil bivališče in hrano. Ukrep, ki je v osnovi zgrešen, je seveda naletel na kritike Severne lige, ki pa problema ne vidi v neučinkovitosti takšnih politik, temveč v tem, da naj bi vlado vodili imigranti.

Sindikat vojakov Slovenije je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnih določil glede vračanja stroškov ter nagrad v primeru, da vojak z usposabljanjem preneha pred končanjem vojaške pogodbe, ki traja deset let. Problem nam opiše predsednik sindikata Gvido Novak.

Izjava je dostopna na posnetku.

OFF je pripravil Matija Jan

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.