7. 10. 2022 – 15.00

OFF OFF OFFA Dolazi Evropa

Audio file

Audio file
29. 9. 2020 – 17.00
Ponoven vznik oboroženih spopadov v Zakavkazju

Evropska unija v Armenijo pošilja civilno misijo za pomoč pri določitvi meje med Armenijo in Azerbajdžanom. Po sestanku predsednikov Armenije, Azerbajdžana, Francije in predsednika Sveta Evropske unije Charlesa Michela na prvem srečanju Evropske politične skupnosti v Pragi so vsi navzoči izrazili strinjanje s posredovanjem civilne misije Evropske unije. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski predsednik Nikol Pašinjan sta potrdila zavezo k Alma-Atski deklaraciji iz leta 1991, ki zahteva priznanje suverenosti med državama. V spopadih med Azerbajdžanom in Armenijo, ki sta v konfliktu zaradi nadzora nad območjem Gorskega Karabaha, je samo v zadnjem mesecu umrlo več kot 200 ljudi. 

Nizozemsko sodišče v Haagu je razsodilo, da Nizozemska in njen azilni program ne izpolnjujeta evropskih standardov oskrbe in nastanitve prosilcev za azil. Sodišče je ugotovilo, da nekateri azilni centri ne izpolnjujejo higienskih standardov, poleg tega pa nimajo zadostnega števila postelj za priseljence. Postopek je poleti sprožil Nizozemski svet za begunce, ko je bilo v enem od azilnih centrov več kot 700 beguncev prisiljenih več mesecev spati na prostem, medtem ko so čakali na izdelavo dokumentov. Slabe higienske in sanitarne razmere pa so tudi v azilnem centru Ter Apel, v katerem je zaradi slabih razmer umrl trimesečni dojenček. Na slabe razmere je pretekli mesec opozoril tudi Svet Evrope, ki je sporočil, da so na Nizozemskem begunci različno obravnavani glede na njihovo državo izvora. 

Audio file
3. 10. 2022 – 17.00
Rezultati splošnih volitev v Bosni in Hercegovini

V Banjaluki se je na ulice podalo okoli 3 tisoč protestnikov, ki so zahtevali razveljavitev volitev. Stranka demokratičnega napredka v Republiki Srbski zahteva ponovno štetje glasov po porazu njene predsedniške kandidatke Jelene Trivić. Predsednik stranke Branislav Borenović je zatrdil, da so pritožbo na državno volilno komisijo vložili zaradi nepravilnosti v volilnem procesu, ki so jih odkrili v stranki. Po njihovih ocenah je do 65 tisoč glasov spornih in 35 tisoč glasov neveljavnih. Opozicijske stranke v Republiki Srbski že od prvih neuradnih delnih izidov nedeljskih splošnih volitev v Bosni in Hercegovini trdijo, da je Milorad Dodik ukradel volitve za predsednika Republike Srbske. Po najnovejših podatkih je Dodik zmagal za približno 28.000 glasov.  

Madžarsko prestolnico Budimpešto so zajeli protesti, na katerih se je zbralo več kot deset tisoč učencev, učiteljev in staršev. Zahtevali so višje plače šolskih delavcev. Madžarski učitelji so ustanovili kampanjo »Želim učiti«, v okviru katere zahtevajo višje plače, ukrepe za reševanje pomanjkanja učiteljev in pravico do stavke. Gre za največji protivladni protest od ponovne izvolitve premierja Viktorja Orbána aprila. Podobni protesti so potekali že januarja, v odgovor pa je vlada uvedla omejitve stavk za šolske delavce. 

Tožilec protikorupcijskega urada je vložil obtožnico proti nekdanjemu predsedniku Moldavije Igorju Dodonu. Moldavsko protikorupcijsko tožilstvo je razkrilo, da je Dodon prejel med 600 tisoč in milijon evrov od ruskega oligarha in vodje kriminalne združbe Vladimirja Plahotniuca. Navedeno količino je Dodon prijavil kot plačilo za poravnavo stroškov, vključno s plačami članov njegove Stranke socialistov v Moldaviji.  

Audio file
27. 9. 2022 – 17.00
V Iranu protesti zaradi smrti Mashe Amini v priporu moralne policije

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja množičnih protestov. Sankcije so usmerjene predvsem proti ministru za notranje zadeve Ahmadu Vahidiju, ministru za komunikacije Eisu Zarepourju in vodji iranske kibernetske policije Vahidu Mohamedu. Sankcije zoper uradnike so posledica njihovega sodelovanja pri nasilju proti protestnikom in prekinitve dostopa do interneta. Množični protesti po smrti Kurdinje Jine Amini, ki je umrla v policijskem priporu, potekajo že tri tedne. 

Ameriška vojska je v Siriji v dveh napadih na območja pod nadzorom vlade Bašarja Al Asada ubila tri pripadnike Islamske države. V redkem helikopterskem napadu na vas Muluk Saraj, ki leži v provinci Hasake, je ameriška vojska ubila pooblaščenca Islamske države za tihotapljenje orožja Rakana Wahida.

Ameriški predsednik Joe Biden je pomilostil več tisoč državljanov, ki so prejeli ovadbe zaradi posedovanja marihuane. Pomilostitev ne velja za tiste, ki so prejeli kazenske ovadbe zaradi preprodaje marihuane, ki v Združenih državah še zmeraj velja za prepovedano drogo na zvezni ravni. S pomilostitvijo Biden izpolnjuje svojo predvolilno obljubo in nadaljuje kampanjo pred vmesnimi volitvami v senat in kongres čez mesec dni.

Časopisno-založniška hiša Primorske novice, ki je od lanskega maja del medijskega imperija Martina Odlazka, je po desetih letih uspela prodati palačo Tarsio, uredništvo časopisa pa se seli v najete prostore koprskega Cimosa. Palačo je kupila Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, ki je imela pred tem pisarne na več lokacijah. Časopisna hiša naj si ne bi več mogla privoščiti vzdrževanja palače.  

Državni zbor je sprejel novelo zakona o pomoči gospodarstvu in potrdil zamrznitev cen šolskih malic. Novela zakona o pomoči gospodarstvu namenja dodatnih 46 milijonov evrov sredstev za pomoč pri soočanju z visokimi cenami električne energije in plina. Celotna pomoč gospodarstvu zdaj znaša 86 milijonov evrov, od tega je 6 milijonov evrov namenjenih Slovenskemu podjetniškemu skladu. Na podlagi sprejete novele se obenem zvišuje delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjene, in sicer s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči. Nova Slovenija je vložila dopolnilo noveli zakona, ki ga je pripravila na podlagi predloga Gospodarske zbornice Slovenije,  vendar državni zbor NSi-jevega amandmaja ni sprejel. Dopolnilo je predvidevalo, da se črta tisti del novele zakona, ki zahteva, da mora upravičenec do pomoči priložiti izjavo, da cen storitev zaradi energetske draginje ni dvignil za več kot 10 odstotkov. Podjetniki so kljub pomoči tako še zmeraj nezadovoljni. Kot so sporočili z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, »mnogi obrtniki in podjetniki ne bodo niti zaprosili za pomoč, saj jim takšna izjava onemogoča dvig cen in storitev«. Poleg novele zakona o pomoči gospodarstvu je državni zbor sprejel vladni predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju, ki prinaša zamrznitev cen šolskih malic, oskrbnin v dijaških domovih in bivanja v študentskih domovih. Zakon prav tako spada med ukrepe za blažitev draginje. Tako se cena šolske malice za učence in dijake v prihajajočem šolskem letu ne bo zvišala in bo ostala enaka kot v minulem šolskem letu.

OFF je spisal Jan, pomagala je Tia. 

 

Vir fotografije: Lastna predelava, irinawave, wikimedia commons

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj