OFF suspendiranega Nigra

Aktualno-politična novica
22. 8. 2023 - 15.00
 / OFF

niger
Kontekst in razlogi puča v Nigru
 / 19. 8. 2023
Afriška unija je po državnem udaru suspendirala članstvo Nigra. Iz unije, ki je politična skupnost afriških držav, so vsem svojim članicam sporočili še, naj se izognejo dejanjem, ki bi legitimirala hunto. Unija je v zadnjih dveh letih po državnih udarih suspendirala že Mali, Burkina Faso, Gvinejo in Sudan.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, znana kot Ecowas, je zavrnila načrt nigrske hunte, po katerem je vojska obljubila prenos oblasti na civilno vlado v roku treh let. Vodja hunte, general Abdourahamane Tchiani, je načrt predstavil v soboto. Komisar Ecowasa za politične zadeve in varnost, Abdel-Fatau Musah, je dejal, da je triletno prehodno obdobje nesprejemljivo. Ponovil je zahtevo po izpustitvi odstavljenega predsednika Mohameda Bazouma in njegovem povratku na oblast. Ecowas, v katerem je 11 aktivnih držav, je proti Nigru po puču uvedel gospodarske sankcije in zagrozil z vojaškim posredovanjem. 

Ustavno sodišče Centralnoafriške republike je potrdilo rezultate julijskega ustavnega referenduma, na katerem je po navedbah sodišča 95 odstotkov udeležencev podprlo ukinitev omejitve predsedniških mandatov. Po ustavi iz leta 2015 so predsedniki Centralnoafriške republike služili največ dva 5-letna mandata, po novem pa lahko služijo neomejeno število 7-letnih mandatov. Spremembe ustave je predlagala 55-članska komisija, ki jo je imenoval predsednik Faustin-Archange Touadéra. Spremembe ustave med drugim ustanavljajo pozicijo podpredsednika, ki ga bo imenoval predsednik. Poleg tega po spremenjeni ustavi parlament nima več nadzora nad rudarskimi pogodbami, ampak je za to pristojen predsednik. Touadéra je med afriškimi voditelji, ki je od prevzema funkcije leta 2016 začel sodelovati z ruskimi plačanci skupine Wagner. Uporablja jih v državljanski vojni, ki traja vse od leta 2012. 

Tunizija in Evropska unija podpisali memorandum o migrantski politiki
 / 19. 7. 2023
Libijska vlada skladno s shemo Združenih narodov v Nigerijo vrača 161 beguncev. Od teh jih je 59 čepelo v zaporih, preostala 102 pa je libijska vojska prestregla na meji s Tunizijo, kjer je trenutno po navedbah ameriške nevladne organizacije Human Rights Watch brez nastanitve do 1200 beguncev. Tunizijska vlada begunce preganja v puščavo na jugovzhodni meji z Libijo, kjer jim ne nudi nikakršne nastanitve, hrane ali vode. Sicer je tunizijski predsednik Kais Saied z Evropsko unijo pred mesecem dni sklenil dogovor, po katerem v zameno za milijardo evrov skrbi za to, da migranti iz Tunizije ne morejo nadaljevati poti v Evropo po Sredozemskem morju.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po sestanku z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim obsodil napad na Ukrajino, vendar je zavrnil poziv k uveljavitvi sankcij proti Rusiji. Srečanja v Atenah so se poleg Vučića in Zelenskega udeležili premierji Hrvaške, Bolgarije, Romunije, Severne Makedonije in Kosova, predsednika Črne gore in Moldavije ter predsednica Sveta ministrov Bosne in Hercegovine. Zelenski je na srečanju v pričo kosovskega premiera Albina Kurtija ponovil ukrajinsko stališče nepriznavanja kosovske samostojnosti.

Prvak zmagovalne stranke na tajskih parlamentarnih volitvah ostal brez premierskega stolčka
 / 17. 7. 2023
Nekdanji tajski premier Thaksin Shinawatra se je po 15 letih izgnanstva vrnil v domovino, kjer so ga zdajšnje oblasti nemudoma aretirale. Shinawatra je pred vstopom v politiko služil v policiji. Leta 1987 je ustanovil in vodil največje tajsko telekomunikacijsko podjetje Advanced Info Service, zaradi česar je postal eden najbogatejših tajskih tajkunov. Leta 1998 je ustanovil stranko Tajci ljubijo Tajce, ki je zmagala na volitvah leta 2001. Shinawatra je vodil koalicijsko vlado svoje stranke in Stranke novih prizadevanj do leta 2006, ko ga je v državnem udaru odstavila vojska. Istega leta je Shinawatra prodal svoje delnice v Advanced Info Service, kar mu je prineslo skoraj dve milijardi evrov. Pri prodaji delnic pa ni plačal davka. Leta 2008 je vrhovno sodišče Shinawatro v njegovi odsotnosti obsodilo korupcije in njegovo stranko ukinilo. Shinawatra je v izgnanstvu ohranil svoj politični vpliv s podpiranjem opozicijskih strank, ki so na volitvah pogosto prejele največ mandatov, vendar niso uspele vzpostaviti vlade. Leta 2011 je Thaksinova sestra Yingluck Shinawatra zmagala volitve, vendar so sodišča rezultate volitev razveljavila, njeno vlado pa je vojska odstavila v še enem državnem udaru. Naslednica Shinawatrine stranke, znana kot stranka Za Tajce, je včeraj sporočila, da z desetimi strankami sestavlja vladno koalicijo, zaradi česar si je Shinawatra očitno upal vrniti domov. Prav danes je tajski parlament za novega premiera izvolil nepremičninskega mogotca Seto Tavisina iz stranke Za Tajce, ki je koalicijo oblikovala s promonarhističnimi in provojaškimi strankami. 

O izrednih padavinah in še izrednejših poplavah
 / 11. 8. 2023
Vlada je napovedala, da bo v interventni zakon za sanacijo škode poplav vključila predlog, s katerim bo resnim oškodovancem namenila pomoč v višini sedemkratnika minimalnih življenjskih stroškov v enkratnem znesku. Minimalni življenjski stroški znašajo približno 670 evrov, kar pomeni, da bodo oškodovanci v enkratnem znesku prejeli okoli 4700 evrov. Sredstva ne bodo namenjena le tistim, ki prejemajo socialne transferje, temveč vsem, ki so v poplavah utrpeli »resno škodo«. Vlada bo po besedah ministra za delo Luke Mesca predlog zakona oblikovala v četrtek, nato pa bo prihodnji teden potrjen v Državnem zboru. Mesec je poleg tega dejal, da bo interventni zakon začel veljati s septembrom.

Mesec

Novomeška Civilna iniciativa 3. razvoja os – jug je na upravno sodišče vložila tožbo zoper gradbeno dovoljenje za gradnjo prvega odseka avtoceste na južnem delu tretje razvojne osi. Dars je gradbeno dovoljenje za odsek dobil oktobra 2021, zoper njega pa je civilna iniciativa takrat vložila tožbo, kateri je upravno sodišče delno ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje Ministrstvu za infrastrukturo, to pa je gradbeno dovoljenje Darsu julija letos ponovno izdalo. Civilna iniciativa ja za tokratno tožbo kot razlog navedla, da načrtovana hitra štiripasovnica poteka čez strjena naselja Novega mesta in posega v obstoječi avtocestni priključek Novo mesto vzhod. Bolj kot to pa skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje opozarjajo na alarmantnost Darsovega predloga, da naj si domačini zaradi hrupa preuredijo prostore.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness