22. 4. 2022 – 15.00

PirkOFFičOFF

Audio file

Audio file
1. 11. 2021 – 17.00
Izraelsko rušenje muslimanskega Pokopališča pri Levjih vratih

Ob mošeji Al Aksa v Jeruzalemu so danes izbruhnili novi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko policijo, v katerih je bilo po podatkih nevladne organizacije Rdeči polmesec ranjenih 31 ljudi. Spopade naj bi sprožili judovski verniki, ki so molili pred mošejo, na kar so mladi muslimani odgovorili z metanjem kamenja proti Zidu objokovanja. Izraelska policija se je na to odzvala s solzivcem in plastičnimi naboji. Tempeljski grič v Jeruzalemu je sveti kraj tako za jude kot muslimane. Na njem stoji mošeja Al Aksa, poleg tega sta tam nekdaj stala dva judovska templja. V skladu z dogovorom med verskima skupinama lahko kraj obiščejo tudi judje, vendar tam ne smejo moliti. V preteklem tednu je na tem območju skoraj vsak dan prišlo do nasilja, potem ko je bilo minuli petek v spopadih ranjenih več kot 150 Palestincev. Novi spopadi spominjajo na lanske ob koncu muslimanskega svetega meseca ramadan, ki so privedli do enajstdnevne vojne med obema stranema.

Audio file
19. 6. 2021 – 15.00
Ob izvolitvi prvega perujskega levičarskega predsednika

Kitajski rudarski gigant MMG je sporočil, da bo zaradi protestov delavcev in prebivalcev bližnjih vasi njegov rudnik bakra Las Bambas v bližini mesta Apurimac v južnem Peruju z današnjim dnem prenehal delovati. Las Bambas je tretji največji perujski izvoznik bakra, ki letno proizvede dva odstotka celotne svetovne proizvodnje. Protestira okrog 130 delavcev in nekdanjih prebivalcev tega območja, ki poleg zvišanja plač zahtevajo tudi nadomestila od države zaradi nasilne odtujitve njihove zemlje ob odprtju rudnika pred enajstimi leti. Protesti so izbruhnili pred slabim mesecem, potem ko je osovražena vlada perujskega predsednika Pedra Castilla [pEdra kastilja] podjetju podelila koncesijo za razširitev svojih dejavnosti na širše območje Fuerabambe, ki je sicer del državno prepoznanega ozemlja staroselcev. V protestih proti rudniku Las Bambas leta 2015 so pod streli policije umrli štirje ljudje. 

Audio file
9. 10. 2013 – 12.00
O izvoru, zgodovini, magiji in podelitvi zemlje.

Honduras je včeraj zvečer nekdanjega predsednika Juana Orlanda Hernandeza izročil ZDA zaradi obtožb v zvezi s trgovino z mamili in orožjem. Hernandez je državi vladal med letoma 2014 in 2021 kot domnevni tesni zaveznik ZDA proti narkokartelom. Obtožen je bil zlorabe položaja za financiranje in vodenje narkokartelov. Obtožnica ga bremeni sodelovanja v zaroti za pošiljanje več kot 550 ton kokaina v ZDA, posedovanja orožja in eksplozivnih naprav ter prejemanja podkupnine od kartelov v višini več milijonov dolarjev. Plačeval naj bi ga tudi nekdanji mehiški narkokralj, El Chapo Guzmán, ki je zaprt v ZDA. Hernandeza so aretirali februarja na zahtevo ameriških oblasti. Vrhovno sodišče Hondurasa je zavrnilo njegovo pritožbo na odločitev vlade za izročitev ZDA. Hernandez vztraja, da je nedolžen. Z lažnimi pričanji naj bi se mu maščevali trgovci z mamili, ki jih je v času svojega mandata izročil ZDA.

Stalnim stikom s sodišči pa se ne more izogniti niti Hernandezov dober prijatelj, nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Omarosi Newman, nekdanji tekmovalki v njegovem resničnostnem šovu Apprentice in nekdanji svetovalki v Beli hiši, bo moral plačati 1,3 milijona dolarjev sodnih stroškov za tožbo, ki jo je vložil, ker je Omarosa napisala knjigo o delu v Beli hiši. Arbitražno sodišče v New Yorku je namreč včeraj sklenilo, da sporazum o molčečnosti, ki ga je morala Omarosa podpisati skupaj z vsemi drugimi, ki so kdaj sodelovali s Trumpom, po newyorški zakonodaji ni veljaven.

Audio file
14. 10. 2020 – 17.00
O sodbi francoskega sodišča, da mora Google plačevati za novice v svojem feedu

Moskovsko sodišče je danes oglobilo tehnološko podjetje Google, ker naj to ne bi želelo umakniti spornih posnetkov o ruski invaziji v Ukrajini s spletne platforme YouTube. Sodišče je podjetju naložilo plačilo več glob v skupni višini dobrih sto dvajset tisoč evrov. Eden od posnetkov prikazuje domnevni telefonski pogovor med ruskimi vojaki in njihovimi sorodniki v domovini, na katerem se vojaki pritožujejo nad številnimi žrtvami v svojih vrstah. V drugem posnetku pa naj bi na vojake, ki so se poskušali umakniti pred ukrajinsko protiofenzivo, streljale lastne enote. Tehnološki velikan je razjezil Kremelj, ker ne želi umakniti vsebin, ki so v Rusiji prepovedane, v začetku tega meseca pa je blokiral tudi uradni medijski kanal spodnjega doma ruske dume.

Medtem se od svoje nekdanje politične zaveznice še bolj odmika Kirgizija. Pred praznikom zmage 9. maja je kirgiška vlada namreč prepovedala uporabo simbola »Z«. Kirgiški svet za nacionalno varnost je sprejel resolucijo, s katero prepoveduje upodabljanje znaka, ki ga v ruski invaziji na Ukrajino na svojih uniformah in prevoznih sredstvih uporablja ruska vojska, saj naj bi »spodbujal etnično sovraštvo«. Podobne ukrepe so ta teden sprejele tudi Estonija, Litva in Moldavija, ki so prepovedale uporabo oranžno-črnega črtastega traku svetega Gregorja, simbola ruskega patriotizma in vojne agresije, sicer pa uradnega simbola ruske vojske.

Audio file
27. 5. 2020 – 10.15
Pogovor o stanju Ljubljanskega potniškega prometa z Damjanom Kregarjem

V eni zadnjih predvolilnih potez je novoslovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec z župani občin Celje, Jesenice, Kranj, Koper, Krško in Novo mesto podpisal pogodbo o subvencioniranju mestnega prevoza za nekatere kategorije potnikov. Upokojenci, invalidi in vojni veterani se bodo tako od prvega januarja do prvega junija letos v Ljubljani in Mariboru z mestnimi avtobusi vozili brezplačno. Danes so tako podpisane pogodbe z večino mestnih občin, ki imajo vzpostavljen sistem plačljivega mestnega prometa. Velenje je bilo iz podpisa pogodbe izvzeto, saj tem kategorijam potnikov socialdemokratska oblast že nudi brezplačen prevoz iz lastnih občinskih sredstev.

Po podatkih državne volilne komisije se je predčasnega glasovanja na letošnjih parlamentarnih volitvah skupaj udeležilo dobrih sto trideset tisoč oziroma 7,67 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za primerjavo, leta 2018 se je predčasnega glasovanja udeležilo dobrih triinpetdeset tisoč oziroma 3,1 odstotka vseh volilnih upravičencev. Včerajšnje poslednje soočenje na dokončno javno uravnoteženem RTV-ju pa je postreglo s spektakularnim resničnostnim šovom, ki se ga ne bi sramovali niti na srbskem Pinku. Igor Pirković, nerodni enfant terrible slovenske desnostičnosti, je najprej preveril sklepčnost …

Podgoršek

Nato pa je debata kmalu skrenila s poti. Ob pomanjkanju samozavesti in jasnih smernic vodenja je Pirković na koncu oddaje zakuhal neslano mineštro, ki je v besedni dvoboj zapletla Goloba, opitega od optimizma, in ne več tako letargičnega Janšo.

Golob vs. Janša

Nazadnje je zadeva kulminirala v potemkinovo vas v stilu »Vućićevega frižidera«, ko je po reklamah in spektakularnem padcu vodje SNS opozicija protestno zapustila oddajo.

Jelinčič Šarec in Bratušek

Grande finale je nato v stilu zaključil še Chad Počivalšek s citiranjem 11. teze Marxovega Feuerbacha.

Zdravc

Več o predvolilnem stanju duha in družbe v današnjem Kultivatorju ob petih z matematično-terensko-analitičnim krožkom aktualnopolitične redakcije Radia Študent.

11. teza – anamneza

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj