Plinska pipica OFF

Aktualno-politična novica
27. 4. 2022 - 15.00
 / OFF

Vojaški državni udar v Mjanmaru, aretacije političnih voditeljev in protestnikov
 / 5. 2. 2021
Mjanmarsko vojno sodišče je nekdanji predsednici in vodji opozicije Aung San Su Či izreklo novo petletno zaporno kazen zaradi domnevne vpletenosti pri podkupovanju predsednika rangunske regije Phjoja Min Thejna. Sodišče je v izreku navedlo, da je Su Či pred letom dni poskusila podkupiti Min Thejna s približno 550 tisoč evri v obliki več kot enajstih kilogramov zlata, ki bi jih predsednik dobil v zameno za politično podporo. Sodni postopek je potekal za zaprtimi vrati v prestolnici Nepjido, trajal pa naj bi zgolj nekaj minut, saj je predsedujoči sodnik na obravnavi zgolj prebral že vnaprej ugotovljen sklep sodišča. Su Či je tako skupno obsojena že na enajst let zapora, a jo na sodišču čaka še šestnajst obravnav z največjo možno skupno zaporno kaznijo do 190 let. Vojaška hunta je v Mjanmaru oblast prevzela pred slabim letom, prevzemu pa so sledili množični protesti in aretacije vidnejših voditeljev opozicijskih strank. 

O nedavnih državnih udarih v Sahelu in njihovem pomenu
 / 19. 3. 2022
Malijska vojaška hunta je Francijo obtožila vohunjenja zaradi objave letalskih posnetkov masovnih grobišč. Francoska vlada je sporočila, da je brezpilotni letalnik francoske vojske včeraj preletel območje vojaškega oporišča v Gossi, ki leži na vzhodu države. Posnetki naj bi po interpretaciji francoske vojske  prikazovali kopanje masovnih grobišč, pri katerem naj bi domnevno sodelovali ruski plačanci. Francoske oblasti domnevajo, da naj bi malijska vlada poskušala ruske plačance prikazati kot francoske. Malijska vlada očitke zanika in dodaja, da je francoski letalnik ozemlje preletel ilegalno. Uradni govornik malijske vlade Abdoulaye Maiga je dodal, da naj bi Francija z objavo posnetkov želela za pokol okriviti malijsko vojsko. Objava posnetkov je tako še dodatno zaostrila že tako napete odnose med Parizom in Bamakom. Hunta je v Maliju prišla na oblast po državnem udaru leta 2020, državo pa že dlje časa obremenjujejo islamistične paramilitaristične skupine. Francija, ki je v Maliju do nedavnega imela veliko vojaško prisotnost, je razglasila postopen umik vojske, dokončno pa naj bi Mali zapustili do poletja.  

Izraelska vojska je sinoči izvedla raketni napad na oporišča v bližini sirske prestolnice Damask. Po navedbah sirskih državnih medijev se je napad pričel nekaj ur po strmoglavljenju izraelskega brezpilotnega letalnika nad Sirijo. Izraelske rakete so poleg vojaških oporišč zadele tudi tamkajšnje mednarodno letališče in južne predele mesta. Izraelsko obrambno ministrstvo napadov ni komentiralo. Izrael je zadnji napad na tem območju izvedel pred dvema tednoma, ko je bombardiral vojaška oporišča okoli Damaska.   

Kje evropske države zaradi potencialnih sankcij proti Rusiji iščejo nadomestni plin
 / 21. 4. 2022
Rusko državno podjetje Gazprom je ustavilo dobavo zemeljskega plina Poljski in Bolgariji zaradi nespoštovanja ruskih zahtev po plačevanju plina z rublji. Poljska ministrica za podnebje Anna Moskwa je sporočila, da se je dobava plina prenehala približno ob osmi uri zjutraj, kar so tudi napovedali v Gazpromu, vendar je zagotovila, da so poljske rezerve zemeljskega plina dovoljšne. Ministrstvo je izdalo podatke, da so poljske plinske rezerve, ki v celoti znašajo slabe štiri milijarde kubičnih metrov plina, trenutno na 76 odstotkih, v primerjavi s slabimi 40 odstotki lani. Poljska na leto sicer porabi približno 14 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Oblasti v Varšavi so dodatno pojasnile, da bo Poljska primanjkljaj plina lahko nadomestila s plinovodom iz sosednje Nemčije in novim plinovodom iz Litve, ki naj bi začel delovati prvega maja. 

Gazprom je poleg prekinitve dobave plina Poljski napovedal odklop plina še Bolgariji, saj dotok zemeljskega plina ni plačevala v rubljih. Po poročanju medijske agencije Euractive se zaprtje plinovoda še ni zgodilo. Bolgarija namreč plin iz Rusije dobiva prek plinovoda Turk Stream, ki pa ruski plin dobavlja tudi Madžarski in Srbiji. Zaprtje plinovoda bi tako posledično pomenilo zaustavitev oskrbovanja edinih Putinovih zaveznic v Evropi.      

V Nemčiji oblikovana nova vladna koalicija s kanclerjem Olafom Scholzem
 / 26. 11. 2021
Nemška vlada je odobrila pošiljko petdesetih protiletalskih oklepnih vozil za Ukrajino. Po srečanju z ameriškimi kolegi v vojaškem oporišču Ramstein je nemška obrambna ministrica Christina Lambrecht potrdila, da bo nemška vojska v Ukrajino poslala petdeset protiletalskih oklepnikov modela Gepard. Gre za protiletalski sistem nemške izdelave iz poznih šestdesetih let, ki je oborožen s  protiletalskimi topovi in raketami Stinger, ki jih ukrajinska vojska že uporablja. Težko pričakovana odločitev nemške vlade je že dlje časa točka spora med strankami vladajoče koalicije. Zeleni in liberalci so socialne demokrate kanclerja Olafa Scholza že več tednov pozivali, naj odobrijo pošiljko težkega orožja. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je pred slabim tednom na delovnem obisku baltskih držav dejala, da v Nemčiji ni zadržkov glede prodaje orožja. 

Poskus požiga Korana na Švedskem
 / 19. 4. 2022
Dansko-švedski pravnik, politik in skrajnodesničarski aktivist Rasmus Paludan je napovedal novo serijo predvolilnih shodov v Uppsali in Stockholmu. Paludan je pred slabim tednom poskusil organizirati množične islamofobne shode po švedskih mestih, na katerih naj bi udeleženci sežigali izdaje Korana. Ti shodi so sprožili proteste prebivalcev islamske veroizpovedi proti policiji, ki desničarskih shodov v njihovih soseskah ni prepovedala. Pred nekaj dnevi je Paludan švedski policiji prijavil organizacijo shoda za 29. april, vendar mu je ta prošnjo zavrnila. Policijska načelnica zahodne Švedske Emelie Kullmyr je odločitev utemeljila, da strankina retorika temelji izključno na kaosu in vzbujanju nasilja. Paludanova stranka Stram Kurs, slovensko Trda linija, se bo udeležila prihajajočih septembrskih parlamentarnih volitev na Švedskem, v stranki pa računajo na uvrstitev v parlament. Stram Kurs je že sodelovala na parlamentarnih volitvah v Paludanovi domovini Danski, kjer je stranka prejela manj kot odstotek glasov in se v parlament ni uvrstila.       

Evropska komisija je zoper Madžarsko začela uraden postopek pogojevanja evropskih sredstev zaradi očitkov kršitev načela vladavine prava. Evropska unija je madžarsko vlado obvestila s pismom, na katerega se je slednja dolžna odzvati v dveh mesecih, sicer pa ne gre za kazenski postopek, temveč za upravnega. V pismu je komisija zapisala, da kršitve zadevajo predvsem področje javnega naročanja in nadzornih institucij, poleg tega pa je komisija zaskrbljena zaradi pomanjkanja iniciative v boju s korupcijo v državi. Če se Madžarska vlada na pismo ne odzove, bo komisija vladi poslala novo pismo s seznamom točnih ukrepov, če pa se oblasti v Budimpešti ne odzovejo niti na drugo pismo, bo komisija poslala predlog o zadržanju sredstev Svetu EU.    

Ob dnevu upora proti okupatorju
 / 27. 4. 2022
Danes v Sloveniji praznujemo dan upora proti okupatorju, praznik, s katerim obeležujemo začetek antifašističnega odpora na Slovenskem. V znamenju praznika tako širom države potekajo pokloni padlim borcem in junakom Osvobodilne fronte. Predsednik države Borut Pahor je napovedal nagovor državljanov, pri katerem bo sodeloval predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Marijan Križman. Osvobodilni boj je bila ena izmed prelomnic v slovenski zgodovini, ki je iz naroda hlapcev ustvarila narod junakov.

Smrt fašizmu, svoboda narodu!

OFF je pripravil vajenec Beno pod mentorstvom Matije.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness