Začasni off hidroelektrarne mokrice

Evropski urad za boj proti goljufijam OLAF je v preiskavi razkril, da je Agencija za mejno in obalno stražo Evropske unije Frontex sodelovala pri nezakonitem vračanju prosilcev za azil, ki so ga izvajale grške oblasti. S preiskavo so v uradu OLAF ugotovili, da so v najmanj šestih primerih vračanja beguncev v Turčijo sodelovale ladje grške obalne straže, ki jih je neposredno financiral Frontex. Prav tako je Frontexovo letalo avgusta 2020 posnelo ladjo grške obalne straže, ki je čoln s približno 30 migranti na krovu odvlekla proti turškim vodam, čeprav bi jih morala odpeljati na grško obalo. Frontex je tako – namesto da bi preprečeval kršitve in pomagal prosilcem za azil varno prispeti v Evropo – pri kršitvah aktivno sodeloval ali jih namerno ignoriral. Zaradi nezakonitega vračanja oziroma pushbackov je leta 2021, po poročanju Agencije Združenih narodov za begunce, življenje izgubilo okoli 3000 beguncev. 

Včeraj so v Conakryju, glavnem mestu Gvineje na zahodu Afrike, izbruhnili protesti proti trenutni vladi, ki jo od oktobra lani vodi vojska. Protestniki so od vojske zahtevali dokončno ukinitev vojaške uprave in vrnitev k civilnemu vodenju države. K protestom so pozvale nekdanje parlamentarne stranke, med drugim tudi nekdanja vladajoča stranka Združenje gvinejskega ljudstva. Vojska vodi državo od oktobra lani, ko je s pučem odstavila dolgoletnega predsednika Alpho Condeja, potem ko je ta spremenil ustavo, da bi bil lahko izvoljen v svoj tretji mandat. Mesto začasnega predsednika od takrat zaseda polkovnik Mamady Doumbouya.

Ta teden so se v Panami končali večtedenski protesti, na katerih so protestniki blokirali vse večje cestne povezave, med drugim tudi Panameriško avtocesto, ki povezuje Panamo s Kostariko. Protestniki so od vlade zahtevali znižanje cen goriva, stabilizacijo cen osnovnih izdelkov in znižanje cen zdravil. Za zdaj so pomiritev protestov prinesla pogajanja med predstavniki vlade, sindikatom učiteljev in predstavniki avtohtonih prebivalcev. Vlada bo tako določila najvišjo ceno goriva na 3,19 evra za galon, prav tako pa bo vložila dvesto milijonov evrov za izravnavo visokih cen goriv. Pogajanja se bodo v naslednjih dneh nadaljevala, glavni točki pogovorov pa bosta znižanje cen zdravil in namenitev šestih odstotkov BDP-ja za šolstvo.

Iz srednje v južno Ameriko. Venezuela in Kolumbija bosta ponovno obnovili medsosedske odnose, saj bosta v prestolnici  vsaka poslali svojega ambasadorja. Ambasadorja bosta mesti zasedla naslednji mesec, ko bo svoj mandat začel novi kolumbijski levičarski predsednik Gustavo Pedro. Odnosi med južnoameriškima državama so se v zadnjih letih poslabšali zaradi oboroženih spopadov skupin, venezuelske ELN in kolumbijske FARC. Na poslabšanje odnosov je vplivala kriza v Venezueli, zaradi katere se je v Kolumbijo zateklo več tisoč Venezuelcev. Meja med državama je bila zaradi tega tudi zaprta od leta 2019 do oktobra 2021. Zaprl jo je dosedanji kolumbijski predsednik Ivan Duque, prav tako pa je predsednika Nicolasa Madura obtožil, da skuša z begunci namerno škodovati Kolumbiji. 

Ministri za energetiko držav članic EU so v Bruslju dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov. Vse države, z izjemo šestih, morajo do marca 2023 doseči znižanje. Malta, Ciper in Irska so izvzeti, ker njihova poraba plina ne vpliva na preostale članice. Baltske države pa zaradi za Evropsko unijo nadpovprečne odvisnosti od ruskega plina. Dogovor tudi omogoča bodočo uvedbo obveznega zmanjšanja porabe, ki pa bi jo morale države članice sprejeti s kvalificirano večino, torej s petnajstimi glasovi. Z znižanjem bi po predvidevanjih komisije privarčevali 45 milijard kubičnih metrov plina, s čimer bi povečali zaloge za zimo. V Bruslju trdijo, da je bistvo predloga solidarnost med državami, saj so gospodarstva članic med seboj močno povezana in bi padec ene pomenil padec za vse. Kritiki uredbe trdijo, da gre za ukrep, ki je po meri Nemčije, saj je ta najbolj odvisna od ruskega plina, medtem ko bi druge članice ukrep prizadel po nepotrebnem. Kot najglasnejši kritik se je izpostavila Madžarska. Njen zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da uredba popolnoma ignorira interese Madžarske.  

Vlada Republike Slovenije je sprejela odločitev o znižanju davka na dodano vrednost za dobavo električne energije, zemeljskega plina, biomase za kurjavo in daljinsko ogrevanje. Znižanje velja za vse uporabnike, nova stopnja DDV-ja pa bo 9,5 odstotka. Stara je bila 22 odstotkov. Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da je ukrep začasne narave, trajal bo od prvega septembra letos do enaintridesetega maja 2023. Pri dveh virih energije se vlada za ukrepe ni odločila. Prvi je kurilno olje, za katero je znižanje DDV-ja zaradi direktive Evropske unije nemogoče. Kot doda Boštjančič, gre za komplementarni ukrep.

Izjava

Kljub začasnosti ukrepa si vlada pušča možnost podaljšanja;  s tem se bodo, po besedah ministra, ukvarjali spomladi. Prihodki države se bodo tako za obdobje trajanja ukrepa zmanjšali za okoli 130 milijonov evrov. 

Upravno sodišče je odločilo, da se za projekt Hidroelektrarne Mokrice ne sme izdati gradbeno dovoljenje, dokler ne bo dokončno odločilo o tožbi Društva za preučevanje rib Slovenije proti projektu. Sodišče je tako ustavilo namero investitorjev, ki so kljub tožbi skušali od ministrstva za okolje in prostor pridobiti delno gradbeno dovoljenje in tako začeti z deli pri hidroelektrarni. Kot nam pove predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije, Andreja Slameršek, bi gradnja nove hidroelektrarne na Savi popolnoma uničila območje Nature 2000 na spodnji Savi.

Izjava

kot še poudari Slameršek, si je za gradnjo hidroelektrarne najbolj prizadeval bivši minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, ki je za potrebe gradnje spremenil tudi zakone. Pod novo vlado pa po mnenju sogovornice prav tako ni videti spremembe. 

Izjava

OFF je pripravil Premrov.