Javno-zasebno šolstvo

Državni zbor je včeraj potrdil novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Sprememba za razliko od prejšnjega enotnega 85-odstotnega financiranja zasebnih osnovnih šol v prvi vrsti vzpostavlja delitev na kategoriji obveznega in razširjenega dela programa. Nov sistem financiranja bo tako pokrival celotni del obveznega programa državno financiranih zasebnih osnovnih šol, medtem ko bo razširjeni del programa izključen iz državnega financiranja. To pomeni, da bo celotno financiranje programa zasebnih šol po okvirnih ocenah s 85-ih odstotkov padlo na približno 65 odstotkov. 

Napoved spremembe financiranja je odprla staro debato slovenskega javnega prostora, ki je znova začel tehtati med javnim in zasebnim šolstvom. Predstavniki strank so tako pridigali o neučinkovitosti javnih ali zasebnih šol, opozarjali na elitizem, ki naj bi ga spodbujale zasebne šole, ali zgolj spominjali na ločenost cerkve od države. Spomnimo, da dve od šestih državno financiranih zasebnih osnovnih šol delujejo pod okriljem Rimskokatoliške cerkve. 

A začnimo pri samem povodu oziroma izgovoru za predlog spremembe financiranja. Tega je minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki prihaja iz vrst SD-ja, utemeljil na podlagi ustavne odločbe iz konca leta 2014. Sodeč po tej je trenutna zakonodaja v nasprotju z odstavkom 57. člena ustave. Več o tem nam pojasni Marko Balažic, predstavnik iniciative Združeni starši, ki je dan pred obravnavo novele pred parlamentom izvedla protest proti spremembi. 

Izjava

Osrednji pobudnik spremembe financiranja je stranka Socialnih demokratov, ki le-to pojasnjuje predvsem z vidika višanja kvalitete javnega šolstva. Marko Koprivc iz stranke SD osrednje vzroke za predlagano spremembo pojasni sledeče: 

Izjava

Vendarle pa je vzpostavljena delitev nekoliko nejasna. Razširjeni program namreč ne vsebuje zgolj nadstandardnega programa oziroma drugače rečeno dejavnosti, ki bi bile lastne zgolj zasebnim šolam. V teh lahko med drugim zasledimo tudi dejavnosti, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo in tako dalje. Marko Balažic iz iniciative Združeni starši to izpostavi kot umetno delitev oziroma distrakcijo: 

Izjava

Sprememba bo predvidoma stopila v veljavo že septembra, z začetkom naslednjega šolskega leta. Ne glede na to pa ne bo zadevala tistih učencev, ki so že vpisani v tovrstne osnovne šole, temveč zgolj tiste, ki bodo septembra vstopili v začetne programe. Pojasni ravnatelj Waldorfske osnovne šole v Ljubljani Iztok Kordiš, ki med drugim izpostavlja skrb, da bo sprememba naknadno vplivala tudi na zasebne vrtce: 

Izjava 

Nasprotniki sprejete spremembe financiranja so med drugim pogosto izpostavljali, da bo ukrep onemogočal ustanavljanje novih državno financiranih osnovnih šol v državi. Izpostavljena sprememba na to sicer ne bo vplivala drastično, vendar se lahko ob boku z ostalimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati osnovne šole, ki so deležne državnega financiranja, izkaže kot usodna. 

Izjava

Izpostavimo pa lahko razliko med popolnoma zasebnimi šolami in državno financiranimi šolami. Slednje namreč delujejo kot neprofitne organizacije. 

Izjava

Državno financirane zasebne šole lahko državna sredstva prejmejo le za izvajanje programa, medtem ko si morajo sredstva za gradnjo in osnovno infrastrukturo zagotoviti same. Dodaja Kordiš: 

Izjava

Za konec pa se oziramo še k širši vlogi zasebnih šol v našem nacionalnem prostoru. O tem smo spregovorili z Ajdo Bartolj Erjavec, predsednico Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, ki med drugim izpostavlja, da nimamo jasnih podatkov o uspešnosti učencev, ki iz zasebnih osnovnih šol prehajajo v nadaljnje izobraževalne programe. 

Izjava

Za konec pa še nekaj besed o dolgoletni razpravi o javnem in zasebnem šolstvu. Tako kot Balažic in Kordiš tudi Erjavec opozarja, da tovrstne razprave kvečjemu odmikajo fokus od pomembnejših vsebin. 

Izjava