Kaj pa visokošolske knjižnice?

V sredo, 12. junija, se je na Fakulteti za družbene vede odvilo strokovno srečanje visokošolskih knjižnic, na katerem so obravnavali pereče probleme in novosti, ki se dotikajo razvoja visokošolskega knjižničnega sistema. Na srečanju so bile obravnavane različne tematike, od odnosa knjižnic do odprte znanosti do dojemanja knjižnice kot vsakdanjega prostora.

V Sloveniji deluje po podatkih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 74 visokošolskih knjižnic. V Ljubljani jih je kar 41, nato sledi Maribor z dvanajstimi, Univerza na Primorskem jih ima 6, Univerza v Novi Gorici pa eno. Posebnost pa so še samostojni visokošolski zavodi, ki skupno štejejo 14 knjižnic. Za razliko od splošnih knjižnic omenjene visokošolske knjižnice niso združene pod krovno organizacijo, ki bi omogočala skupinski nastop pri doseganju morebitnih skupnih razvojnih ciljev. Vsako leto pa se na strokovnem srečanju pod okriljem Komisije za razvoj knjižničnega sistema, ki je, kot omenjeno, letos potekalo na Fakulteti za družbene vede, zberejo posamezniki, ki delujejo na tem področju. Omenjeno problematiko neobstoja združenja visokošolskih knjižnic nam razloži direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani Miro Pušnik.

Izjava:

Zakon o uravnoteženju javnih financ je v preteklosti poskrbel za to, da so prenekatere visokošolske knjižnice postale kadrovsko podhranjene. Več o tem Miro Pušnik.

Izjava

Zadnji večji problem knjižnic pa je še problem s prostori in investicijami. Zaradi neobstoja dolgotrajnega planiranja razvoja visokošolskih knjižnic tem primanjkujejo nekatere prostorske prilagoditve, ki bi uporabnikom omogočale boljše študijske pogoje. Več o tem in o primeru Centralne tehniške knjižnice pove Pušnik.

Izjava

Od investicijske in prostorske problematike se premikamo k problematiki zagotavljanja odprtega dostopa do znanstvenih gradiv za uporabnike knjižnic.

Pred meseci smo že poročali o prizadevanjih Koalicije S in njihovega Načrta S, ki si prizadeva za uresničitev popolnega in takojšnjega odprtega dostopa do znanstvenih publikacij. Mojca Kotar iz službe za knjižnično dejavnost na Univerzi v Ljubljani je na srečanju spregovorila o načelih in primerih implementacije Načrta S.

Izjava

Trenutno se slovenska raziskovalna javnost in visokošolske knjižnice šele seznanjajo z določili Načrta S. Mojca Kotar nam pojasni, kakšne spremembe lahko pričakujemo v prehodnem obdobju implementacije Načrta S.

Izjava

Cilji dokončne implementacije načel pa so postavljeni v širši okvir svetovnega delovanja znanstvenih skupnosti. Več o tem Kotar.

Izjava:

V Sloveniji se posamezne univerze pogajajo z velikimi založniki o dostopu do znanstvenega gradiva in pravici do branja teh gradiv. Hkrati pa od leta 2003 obstaja v Sloveniji tudi Konzorcij za pridobivanje licenčne mednarodne literature, krajše COSEC, ki skrbi za nabavo raziskovalne literature in katerega članstvo združuje knjižnice, javne raziskovalne zavode in univerze. Več o tem Kotar.

Izjava

Kot je bilo omenjeno na začetku, se razmere, kar zadeva združevanje visokošolskih knjižnic, počasi izboljšujejo. S tem bodo knjižnice morda lahko zagotovile boljše pogajalske pogoje za pridobivanje sredstev in kasnejšo nadgradnjo svoje obstoječe infrastrukture. Po drugi strani pa je pot implementacije Načrta S še dolga, a hkrati predstavljajo razna združenja, ki si prizadevajo za odprti dostop, rahel premik, kar zadeva zagotavljanje skupnega nastopa pri pogajalskih strategijah in zagotavljanju temeljne dejavnosti knjižnic.