100-milijonska tranzicija

Kitajska raziskovalna skupina je v delu, objavljenem v reviji Global and Planetary Change, temeljito sedimentološko in izotopsko preučila karbonatne kamnine iz paleozojskega časa. Danes se take kamnine nahajajo na jugovzhodu Kitajske, v pozni paleozojski ledeni dobi pa so nastajale na različnih morskih globinah na meji dveh takratnih oceanov. Kamnine takih območij se izjemno redko ohranijo dlje časa, še posebno zaradi takratnega tektonskega delovanja, ki ga poznamo pod imenom hercinska orogeneza.

Pozna paleozojska ledena doba je trajala približno sto milijonov let. To je dlje kot celoten kenozoik, katerega del smo tudi ljudje. Pozna paleozojska ledena doba je edino obdobje z že razvitimi kopenskimi ekosistemi in višjimi rastlinami, ki ima dobro ohranjen kamninski zapis prehoda iz časa ledenih pokrovov v toplo tropsko ozračje brez ledenikov. To imenujemo tudi icehouse-greenhouse prehod. 

Ugotovili so, da karbonatne kamnine z jugovzhoda Kitajske zaradi svoje dobre ohranjenosti in takratne – zelo unikatne – lege hranijo dober zapis anorganskega izotopa C13. Koncentracija raztopljenega anorganskega C13 nam lahko veliko pove o premikanju takratnega oceana, recimo o njegovi globini in vzorcih kroženja. Do zdaj so bili morski izotopski zapisi, ki so jih našli v poznopaleozojskih kamninah, močno spremenjeni. Med drugim tudi zaradi vpliva nihanja morske gladine in posledične izpostavljenosti kopenskima procesoma oksidacije in erozije. Karbonate, nastale v pozni paleozojski ledeni dobi, so znanstveniki in znanstvenice opazovali tudi pod mikroskopom. Med skoraj 280 vzorci so na podlagi veziva, delcev in struktur ločili osem glavnih sedimentacijskih okolij oziroma osem možnih odzivov območja na nihanje morske gladine, ki je posledica icehouse-greenhouse prehoda.

Študije tako imenovanega icehouse-greenhouse prehoda iz poznega paleozoika pripomorejo k razumevanju mehanizmov in gonilnih sil nekdanjih Zemljinih okolij in podnebij. Ohranjenost kamnin in takratne idealne lege na prehodu med dvema oceanoma za obravnavane karbonate iz pozne paleozojske ledene dobe pomeni, da so postali zanesljivi proksiji za globalno povprečje anorganskega izotopa C13, ki je pomemben del globalnega ogljikovega cikla. To pomeni ohranjeno fizikalno lastnost poznopaleozojskega okolja, ki lahko nadomesti neposredne meritve in pomembno prispeva k nadaljnjim klimatskim študijam in modeliranju.

Ledeno dobo rada gleda Lea.