Konec epidemije

Konec epidemije

Mnenje, kolumna ali komentar
17. 6. 2020 - 14.00

V Sloveniji smo 12. marca 2020 uradno razglasili epidemijo, preklicali smo jo z zadnjim majem. Do danes, ko epidemije sicer pri nas uradno ni več, smo zaznali 1503 okužbe, 376 ljudi je bilo hospitaliziranih, 109 pa jih je umrlo zaradi bolezni COVID-19. Slovenski voditelji se hvalijo, kako uspešno smo prestali prvo koronakrizo. Prisluhnimo državni sekretarki Ministrstva za zdravje, doktorici Tini Bregant, ki našteje razloge za naš uspeh: 

Izjava

Naj spomnimo: prvo okužbo smo v Sloveniji zaznali 4. marca. Kasneje je prišlo do eksponentne rasti števila okužb. Izdana je bila prepoved večjih dogodkov in zbiranja večjega števila ljudi;  najprej se ni smelo zbrati več kot 500, nato več kot 100, nato pa več kot 50 ljudi. V tem obdobju so postavili tudi 16 vstopnih točk za testiranje v bližini bolnišnic. Poleg tega so bili naši laboratoriji dobro založeni z opremo za testiranje.  

Izjava

Ko je bila razglašena epidemija, se je način testiranja spremenil. Testiranje je bilo osredotočeno na osebe iz ranljivih skupin in medicinsko osebje. Med epidemijo pa se je način ponovno spremenil.

Izjava

Tako so, ko je bila epidemija preklicana, ponovno testirali vse z znaki okužbe z novim koronavirusom. V Sloveniji je testiranje potekalo izjemno hitro: kdor je bil okužen, je bil obveščen o pozitivnem rezultatu testa že v nekaj urah in zato je lahko tako hitro steklo epidemiološko poizvedovanje. Pri nadzorovanju širjenja virusa gre vedno za tekmo s časom. Da širjenje virusa ustaviš in zajeziš, je treba biti korak pred njim, in to nam je, skupaj z vsemi ostalimi ukrepi, tudi uspelo. 

Po besedah državne sekretarke z Ministrstva za zdravje je bil eden izmed ključnih ukrepov ohranjanje fizične razdalje. Da bi se tega držali, so v mnogokateri državi po svetu odredili tako imenovane lockdowne ali karantene za celotno prebivalstvo. Izjava V času epidemije in ob sproščanju ukrepov pa je prišlo do marsikatere nejasnosti. Naj spomnimo, nekaj dni smo nosili rokavice v trgovinah, potem spet ne. Maske naj bi bile priporočljive in hkrati obvezne. Te dni je ljudi, ki nosijo maske, izjemno malo. Upamo lahko, da se večina še drži higiene kašlja in pravil umivanja in razkuževanja rok. A splošni vtis je, da malokdo jemlje novi koronavirus resno, in življenje gre naprej. 

Velika slabost slovenskega in tudi evropskega obvladovanja epidemije je bilo dogajanje v domovih za starejše občane. Najhuje je bilo v Šmarju pri Jelšah, kjer je bolezni COVID-19 podleglo kar 38 oskrbovank in oskrbovancev ali dobrih 30 odstotkov od 124 oseb, ki so bile potrjeno okužene v domu. 

Vse skupaj je v Sloveniji do 20. maja v domovih za starejše občane umrlo kar 86 stanovalcev in stanovalk, kar je 79 odstotkov vseh smrtnih žrtev v Sloveniji. V primerjavi z našimi sosedami in drugimi državami smo v vrhu po deležu umrlih v domovih za starejše občane. Morda smo se iz tega primera vsaj naučili, kako ravnati v prihodnosti. Smiselno se je vprašati, ali je v domovih, kjer ločevanje v tri cone ni mogoče, morda bolj smiselno prestaviti obolele v bolnišnice, zdravilišča oziroma druge nastanitve.

Kot pove državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, doktorica Tina Bregant, je bilo v času epidemije na delu tudi veliko študentov in študentk:

Izjava

Zahvala je seveda na mestu, a pogled v prihodnost tudi. Javno zdravstvo je v Sloveniji več kot očitno podhranjeno. Z epidemijo se ne morejo spopadati prostovoljci in prostovoljke. To delo mora biti plačano. 

V času epidemije in vse do danes je bil zvesti spremljevalec tistih, ki smo širjenju novega koronavirusa po državi zavzeto sledili, portal Sledilnik. Samoorganizirana skupina navdušenk in navdušencev nad zbiranjem, analizo in vizualizacijo podatkov je postavila odlično spletno stran, ki jo je nenazadnje na svojih predstavitvah začela uporabljati tudi strokovna skupina, ki je delovala v sklopu vlade. Vendar pa se ob tem zdi nenavadno, da podobnega portala ne more postaviti javna ustanova, ki bi bdela nad podatki, jih dnevno objavljala in ljudem nedvoumno razložila, kaj se dogaja in kaj si želimo doseči v prihodnje.

Preklic epidemije je bil nenaden in neutemeljen. Po koncu epidemije nismo prejeli nobene analize, kateri izmed ukrepov so delovali, kateri ne in zakaj. Ni jasno, kaj vse to pomeni za prihodnost. Komunikacija z javnostjo je bila tekom celotne epidemije slaba. 

Naj spomnimo samo na predstavitev rezultatov nacionalne raziskave o razširjenosti COVID-19 v Sloveniji. Rezultati so začeli v javnost kapljati prek ministra za zdravje, kasneje jih je ponovil še vladni govorec. Nazadnje smo po dveh dneh predstavljanja dočakali novinarsko konferenco, na kateri je raziskovalna skupina predstavila preliminarne rezultate raziskave. A na tej predstavitvi niso podrobno predstavili metod. Tako še vedno ne vemo, kateri serološki test so uporabili in kakšne so njegove lastnosti. Poleg tega nam ni znano, kako so izbrali vzorec in kdo so bili ljudje, ki se za sodelovanje v raziskavi niso odločili. Tako lastnosti testa kot samega vzorca so ključne za razumevanje podatka o razširjenosti COVID-19 v Sloveniji. 

Dokler ne bo objave metod in rezultatov, imamo zgolj preliminarne rezultate, ki se lahko še spremenijo. Te rezultate je sicer že uporabila avstralska raziskovalna skupina pri oceni stopnje smrtnosti okuženih z virusom SARS-CoV-2. Morda podatek o prekuženosti slovenskega prebivalstva drži, a šele ko bodo metodologija in podatki na voljo, bo širša znanstvena skupnost lahko to delo ovrednotila. Raziskovalna skupina v tem obdobju pripravlja objavo. V tej bodo navedeni metodologija in podatki, kar bo znanstveni skupnosti omogočilo preverbo, ali je raziskava ponovljiva, in oceno robustnosti rezultatov ter uporabljenih metod. 

Če zaključimo: prvi val epidemije smo sicer še kar uspešno prestali, a sta jo zaznamovala podcenjevanje in slaba, pogosto nasprotujoča si komunikacija različnih predstavnikov in predstavnic vlade in institucij z javnostjo. 

O pretekli epidemiji se je spraševala Zarja. 

 

Naslovna slika: Sledilnik

*Prispevek je bil popravljen. Epidemija je bila v Sloveniji razglašena 12. marca in ne šele tri dni kasneje, kot je bilo navedeno.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Včasih sem na Ršu lahko prebral kako kakovostno analizo/utemeljen prispevek, zdaj pa dobim kronologije na ravni mmcja

Pass

it's gone.

Živjo, mene ap zanima, kdaj bo po vaše spet razglašena epidemija glede na to da so zdaj številke okuženih kot ko je bilo vse zaprto (občine itd?)

epidemije, ker je epidemija predraga.

Lp

"z epidemijo se bomo morali naučiti živeti", saj je treba v skrite in še ne nastale pore dotankati (novonatisnjen) denar.
Skratka nasprotno - epidemijo bo znova in znova in dokler bo treba, ker je predrag kapitalizem.

vsakih par mesecev mal utd-ja.

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.