15. 2. 2024 – 16.00

ZOFFA kitov, delfinov in retrakcij

Audio file

V začetku februarja sta založnik Sage Publishing in njegova revija Health Services Research and Managerial Epidemiology umaknila tri članke o varnosti mifepristona – učinkovine v tabletah za splav. Kot razlog za umik tako založnik kot revija navajata konflikt interesov med avtorji člankov in recenzentsko skupino. O večini avtorjev in enem recenzentu so namreč ugotovili, da so člani tako imenovanih pro-life organizacij, ki nasprotujejo umetni prekinitvi nosečnosti. 

Audio file
22. 5. 2022 – 15.00
»V vsaki družbi je stopnja ženske emancipacije merilo za splošno emancipacijo.« C. Fourier

Mifepriston se v kombinaciji z misoprostolom uporablja za prekinitev zgodnje nosečnosti. Deluje tako, da blokira delovanje progesterona, hormona, ki je bistven za ohranjanje nosečnosti. Po pozivu bralca, profesorja farmacije Chrisa Adkinsa, je založba Sage Publishing naročila neodvisno strokovno recenzijo treh študij. V študijah so raziskovali zaplete in hospitalizacije po prekinitvi nosečnosti s tabletkami, ki so vsebovale učinkovino mifepriston, in trdili, da povzroča hude stranske učinke. 

V pregledu je neodvisna komisija preverila vpletenost avtorjev v pro-life organizacije. Ugotovila je, da so bili vsi razen enega avtorja vseh treh študij povezani z več pro-life organizacijami, navzkrižja interesov pa niso razkrili ob objavi. Drugi razlog za umik študij je bil tudi pristranski recenzentski postopek, saj je bil en recenzent član pro-life inštituta Charlotte Lozier, ki je tudi financiral opisane raziskave. Metodologija študij pa ni ustrezala znanstvenim kriterijem. Po oceni komisije so bile študije zastavljene neustrezno, zaključki pa so bili zavajajoči ali napačni.

Audio file
10. 4. 2023 – 15.00
V ZDA spet o splavu, pogajanja v Jemnu, delodajalci in delojemalci skupaj proti zakonu o zavodih

Dva od treh umaknjenih člankov je kot argument v sodbi o nezakonitosti rabe mifepristona pri splavu lani aprila uporabil republikanski sodnik okrožnega sodišča v Teksasu Matthew Kacsmaryk. Leta 2022 je namreč skupina zdravnikov in zdravniških organizacij Zavezništvo za hipokratsko medicino, ki so nasprotovali splavu, vložila tožbo proti ameriški Upravi za hrano in zdravila, v kateri je podvomila v varnost mifepristona. Sodnik Kacsmaryk je dosodil, da je bila odobritev tablete leta 2000 nezakonita, in prepovedal prodajo. Vrhovno sodišče je sodbo začasno odložilo. O zadevi pa je lani avgusta razsodilo okrožno sodišče, ki je omejilo dostop do mifepristona, ga pa ni prepovedalo. Marca bo o zadevi odločalo vrhovno sodišče. Pri tem je malo verjetno, da bodo umiki študij vplivali na razsodbo, saj sodišče obravnava le predhodno predložene argumente. Rok za predložitev pa je bil pet dni pred umikom študij.

/////

Danes se izteče rok za oddajo umaknjenih znanstvenih člankov kitajskih avtorjev njihovi vladi. Ob oddaji morajo predložiti pojasnilo, zakaj so bile študije umaknjene. Po podatkih revije Nature so znanstvene revije od leta 2021 umaknile več kot 17 tisoč člankov, pri katerih so sodelovali kitajski avtorji. Zadevo bo preučilo kitajsko ministrstvo za izobraževanje.

Audio file
21. 12. 2023 – 16.00
Evropska zakonodaja na področju rabe umetne inteligence, SMASH in umiki znanstvenih člankov

Kitajska vlada je uvedla lastno recenzijo kot odziv na lanskoletni decembrski umik velikega števila člankov kitajskih in tudi drugih avtorjev v reviji Hindawi, podružnici založbe Wiley s sedežem v Londonu. Večina umikov založnika Hindawi se je sicer nanašala na posebne izdaje revije, za katere pogosto skrbijo gostujoči uredniki. V njih je pogostejše hitro objavljanje člankov. V obvestilu za javnost so na ministrstvu za izobraževanje zapisali, da so ti umiki, skupaj z umiki drugih založnikov, negativno vplivali na akademski ugled in akademsko okolje države. 

Po podatkih Nature je Hindawi lani umaknil več kot 9600 člankov, pri katerih je bil v veliki večini – pri približno 8200 člankih – soavtor iz Kitajske. Leta 2023 so vse založbe umaknile skoraj 14 tisoč člankov, od katerih jih je približno tri četrtine vključevalo kitajskega soavtorja. Kitajska vlada želi raziskati, ali so bili vzroki umikov člankov manipulacije avtorjev ali napaka, ter s preiskavo povečati integriteto znanosti.

/////

Audio file
15. 12. 2017 – 7.05
Kaj počnejo kiti iz mrzlih arktičnih morij v malo toplejših morjih v kanadskih fjordih?

Skupina italijanskih in slovenskih znanstvenikov je v reviji Acta Adriatica konec januarja objavila pregledni članek o kitih in delfinih v Jadranskem morju. Poleg pregleda obstoječega znanja o morskih sesalcih so v raziskavo vključili smernice za njihovo dolgoročno varstvo. 

Pri izdelavi študije je sodelovala tudi slovenska organizacija za preučevanje delfinov, Društvo Morigenos. Več o študiji pove doktor Tilen Genov, soavtor raziskave in predsednik društva Morigenos. 

Izjava

Sogovornik v nadaljevanju pojasni, kako se je odnos do delfinov tekom zgodovine spreminjal in kakšen je bil njegov vpliv na številčnost populacije.

Izjava

Pobijanje delfinov je bilo leta 1979 zakonsko prepovedano v Italiji in leta 1995 na Hrvaškem. Tudi danes so morski sesalci na področju Jadrana zaščiteni, vendar ima človek nanje še vedno velik vpliv. V študiji popišejo, da so morski sesalci izpostavljeni raznolikim negativnim vplivom, denimo ribolovnim mrežam in podvodnemu hrupu. Jadranski ekosistem pa je zaradi geografskih značilnosti, kot sta plitvost in polzaprtost, precej občutljiv. Poleg tega pa je to tudi področje najintenzivnejšega ribolova z vlečnimi mrežami v svetovnem merilu

Kiti in delfini so zaradi položaja na vrhu prehranjevalnih verig dovzetnejši tudi za bioakumulacijo različnih onesnažil. Poleg tega so še danes izpostavljeni tako imenovanemu zgodovinskemu onesnaženju. Sogovorec navaja primer polikloriranih bifenilov oziroma spojin PCB. Njihova uporaba je bila prepovedana pred več kot tridesetimi leti, še vedno pa so v relativno visokih koncentracijah prisotne v Jadranskem morju, pogosto se odlagajo na dnu. Po drugi strani opuščene kemikalije nadomeščajo nove, katerih dolgoročnega učinka še ne poznamo.

V Jadranu je danes najpogostejša vrsta progasti delfin. Na drugem mestu je po številčnosti velika pliskavka, ki prevladuje v slovenskih vodah. Nekoč zelo pogost navadni delfin se, zaradi pobijanj v devetnajstem in dvajsetem stoletju, redko pojavlja. V južnem Jadranu sta pogosta še okrogloglavi delfin in Cuvierjev kljunasti kit. Občasno lahko na področju Jadrana zasledimo tudi brazdastega kita in kita glavača, druge vrste pa se redko pojavljajo. Za občutek: med letoma 1979 in 2000 so opazili 22 brazdastih kitov. Zaradi segrevanja morja toploljubne vrste nadomeščajo hladnoljubne, slednje pa se selijo proti severu. Delfini in kiti severnega Jadrana te možnosti nimajo, saj so na severu omejeni s kopnim

Audio file
28. 8. 2012 – 17.00
In sfiženem javnem naročilu - t.i. ekološkem plovilu

Poleg ohranjanja populacij velikih morskih sesalcev je ključno tudi ohranjanje njihovih habitatov, ki jim omogočajo visoko kvaliteto življenja. Sogovornik poudarja pomen vzpostavitve zavarovanih območij, ki trenutno pokrivajo zelo majhen del svetovnih morij. 

Izjava

ZOFFo sta pripravili vajenka Gaja in Urška.

 

Naslovna slika: ubiti pliskavki, Trst, 1913

Avtorji del
Institucije

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj