Korigiranje strejt zgodovinopisja
Posnetek z otvoritve Festivala Magnus: Homoseksualnost in kultura (1984)
Pisalo se je leto 1984, in s pravkar slišanimi besedami aktivista dr. Bogdana Lešnika otvorjeni festival Magnus se je takrat v zgodovino zapisal kot začetek organiziranega gibanja LGBT+ ne le v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč tudi celotni vzhodni Evropi.
»Ob praznovanju obletnic ponavadi ne umanjka pohvalnih, spodbudnih in drugače lepih besed,« je v uvodniku dvanajste številke Revolverja zapisal Brane Mozetič. Leta 1994, ko je ljubljanska scena LGBT+ poskušala obeležiti prvo desetletnico gibanja, je upravljavec kafiča na ljubljanskem gradu – ko je izvedel, da bo klientela, ki je rezervirala mize za praznovanje, homoseksualne usmerjenosti – odpovedal njeno rezervacijo.
Trideset let kasneje praznujemo štiridesetletnico organiziranega gibanja LGBT+ v Sloveniji. Revolverja ni več, festivala Magnus prav tako ne, vsaj ne pod tem imenom. Na njegovem mestu se kontinuirano vsako leto odvija Festival LGBT filma. Na ljubljanskem gradu pa vsako leto med parado ponosa izobesijo mavrično zastavo. Zdi se, da je čas pravi, da se častitljivi obletnici poklonijo tudi muzeji.
… nam je povedal Jernej Škof – koordinator projekta in kurator razstave v Galeriji ŠKUC. Štirideseta obletnica bo obeležena s celoletnim programom, po katerem nas popelje Škof.
Otvoritev programa v Galeriji ŠKUC je predvidena že za 29. marec.
Vizijo razstave, ki jo pripravljajo v Mestnem muzeju Ljubljana in bo otvorjena 24. oktobra, nam predstavi kustosinja Corinne Brenko.
Štirideset let zgodovine gibanja predstavlja tudi štirideset let letakov, zapisnikov sestankov in skupščin, plakatov, nalepk, fotografij, revij in še mnogo drugega dokumentarnega gradiva, ki se je vse od začetka zbiralo v omari na Kersnikovi 4. Hranjenje arhiva se je formaliziralo leta 2001, z ustanovitvijo Lezbične knjižnice in arhiva na Metelkovi 6. Leta 2017 so na pobudo Suzane Tratnik in Braneta Mozetiča arhiv tudi digitalizirali na Inštitutu za novejšo zgodovino, velik del fonda pa je bil prenesen v NUK. Kot nam še pove Brenko, pa nezanemarljiv del zgodovinskih artefaktov, povezanih z gibanjem, hranijo tudi zasebniki, ki za to morda nimajo najboljših pogojev.
V želji po predstavitvi čim širše zbirke sta Muzej za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije in Mestni muzej Ljubljana objavila javni poziv, po katerem lahko vse, ki doma hranite predmet, povezan z zgodovino gibanja, artefakt posodite ali podarite Mestnemu muzeju. S tem lahko vaši ostanki zažgane zastave z lanskega Prajda uradno postanejo del nacionalnega bogastva kulturne dediščine Republike Slovenije!
Poziv k prispevanju zgodb, fotografij in predmetov je dostopen na spletnem naslovu 40lgbt.si, na katerem je objavljen tudi poziv za umetnike in umetnice. Za prijavo imate čas do 20. februarja.
Kustosinjo Tino Fortič Jakopič, ki razstavo pripravlja v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije, smo vprašali še, ali bodo muzejske institucije, kakršna je MNSZS, tudi v prihodnje nadaljevale s sistematičnim zbiranjem in predstavljanjem gradiva, povezanega z gibanjem LGBT+ v Sloveniji, ter s tem korigirale dozdajšnji manko, ki je povezan tudi z mankom tovrstnih vsebin v izobraževalnem sistemu.
Program, namenjen počastitvi štiridesetletnice, pa se ne bo zaključil že oktobra. Preostanek celoletnega programa nam predstavi Jernej Škof.
… tam, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. Da pa se v mnoštvu dogodkov ne izgubite, se bo že omenjeno spletno mesto 40lgbt.si po zaključku javnih pozivov pretvorilo v osrednjo bazo podatkov, povezanih s celoletnim dogajanjem, vključno s koledarjem razstavnih in obrazstavnih dogodkov.
Zaključuje Škof.
In če gre verjeti Neishi, bo ponudba kar pestra.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj