Prva obletnica Zasuka
Drugega oktobra je prvo obletnico delovanja obeležil Zasuk, prvi sindikat delavk kulturno-ustvarjalnega sektorja pri nas. Na lanski ustanovni skupščini so opredelili dva cilja. Prvi predpostavlja izgradnjo močnega sindikata, ki bo vključeval delavce iz vse države, drugi pa reševanje izkoriščevalskega odnosa naročnikov do zunanjih izvajalcev. O dosedanji uspešnosti pri uresničevanju ciljev smo povprašali splošnega koordinatorja Miho Blažiča.
Cilj sindikata je, da razširitev pogodbe stopi v veljavo že prihodnje leto. Blažič pa pojasni, kaj bi to pomenilo za prekarne delavce.
Poleg minimalne postavke pa pogodba predvideva še druge pravice in standarde za prekarno zaposlene delavke. Nekateri od teh so na primer plačani stroški za prevoz in malico, regres, prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter plačan dopust.
Prav zavzemanje za pravice prekarnih delavk Zasuk najbolj loči od drugih podobnih organizacij, s katerimi pa sicer tudi sodelujejo.
Povezovanje je očitno tudi v praksi eno od glavnih vodil delovanja sindikata, kar se kaže tudi v snovanju druge skupščine. Ta se bo odvila enajstega novembra v Mariboru, njen podrobnejši program pa za zdaj še pripravljajo. Kaj lahko pričakujemo, pove Blažič.
Nekoliko nenavadno se zdi, da bo namesto v prestolnici letošnja skupščina potekala v Mariboru. Vendar pa za to obstajajo tehtni razlogi. Prvi od njih je ta, da se je regionalni odbor Podravje v prvem letu pokazal kot posebej angažiran. Ozadje predstavi koordinatorka odbora Nina Medved.
Hkrati pa organizacija skupščine izven Ljubljane nosi tudi bolj simbolen pomen.
Katera so tista področja, na katerih so letos delali v Podravju, podrobneje razloži Medved.
Kljub neobetavnim okoliščinam so torej že dosegli ponovno obravnavo tako projektnega in programskega razpisa kot tudi lokalne kulturne strategije Mestne občine Maribor. Medved povzame poglavitne težave na področju razpisov, ki jih skušajo rešiti.
Tudi prvo verzijo osnutka kulturne strategije, ki je v javno obravnavo prišla prejšnjo jesen, so v sindikatu označili za nesprejemljivo. Po mnogo pritožbah, ki jih je prejel Urad za kulturo in mladino, tako zdaj snujejo novo besedilo. Medved izpostavi najbolj problematično točko prve verzije.
Komercializacija kulture je seveda fenomen, ki ga je opaziti po vsej državi. Tudi v prestolnici sindikat sodeluje v podobni bitki, o čemer nam je več povedal Blažič.
Tudi v programu novega Roga se torej kaže problematika, ki jo tako Blažič kot Medved izpostavljata kot tisto, na katero se bo sindikat na nacionalni ravni osredotočil v prihodnosti.
Sindikatu, ki se je že v prvem letu pokazal kot uspešen organ za izboljšavo pozicije delavk v kulturi, tudi v prihodnje želimo vse dobro.
Kulturni obzornik je pripravila Neža U.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj