Klitoris je anarhistka

Prvi teden oktobra.

Ali pa že malo prej, a menimo, da je bila kar točna – ne, da bi je bili veseli, ko smo zjutraj s še zagorelimi gležnji prvič stopili na mestni granit, temveč ker smo jo sedaj vendarle pričakovali. Megla. Tik za njo še en oblak – oblak artikulacij, pogovorov, diskurzov. Potujoč mikrofon, nedelujoč mikrofon, en mikrofon premalo. Čepki za ušesa in ušesa, v katerih čepki ne stojijo. Listanje po novi knjigi, eni od dveh, ki so se prodajale. Ker sejem letos odpade. Modna pista, obskurni dlakavi čevlji po spoliranih lesenih tlakovcih, bum, potres bleščic - protest. Množica na tleh v avli. Snemalka, ki v množici ne ujame vsega, pa snemalka priklopljena ravno prav. Lajv prenos tam, kjer smo bili, pa manjko lajv prenosa, tam, kjer nas ni bilo. V Kopru na Izisu. Spol, ne spol, post spol, sploh spol? Oko, usta. Sanje. Oblak, ki je letos prišel s prvim tednom oktobra je oblak besed, organizacije, budgetov, vabil, obvestil, oblak, ki se je spoprijel z ljubljansko meglo. R A D A R je sledil pešpotem prvega zmedenega tedna.

Brali smo:
Catherine Malabou: Ontologija Naključja. Esej o destrukcijski plastičnosti (Maska, Ljubljana, 2023)
Catherine Malabou: Izbrisani Užitek. Klitoris in misel (Maska, Ljubljana, 2023)

Gledali smo:
Mala Kline: Memoria (Španski borci, v produkciji En–Knap in zavoda ELIAS 2069)
Catherine Malabou: Klitoris je anarhistka (Stara mestna elektrarna, Festival Mesto Žensk)
Braba plataforma: Atlas da Boca / Atlas ust (Španski borci, v produkciji En–Knap in Mesta Žensk)

Glasba:
Umdhlebi
Sajsi MC