NeOFFvisna v drugi krog

Aktualno-politična novica
24. 10. 2022 - 15.00
 / OFF

Po odstopu Liz Truss z mesta prve britanske ministrice po vsega skupaj 45 dneh opravljanja funkcije se začenja tekma za njeno nasledstvo. Kandidatke in kandidati, ki želijo prevzeti vodenje konservativne stranke in s tem britanske vlade, so kandidaturo do pred nekaj minutami lahko vložili, če so zbrali vsaj sto podpisov poslank in poslancev konservativne stranke. Ko se je že zdelo, da se bo v tekmo podal tudi Boris Johnson, ki je predčasno prekinil počitnice na Karibskem otočju, je sporočil, da v tekmo ne bo vstopil. Ocenil je sicer, da uživa podporo, a je svojo odločitev utemeljil z višjimi cilji enotnosti stranke. Pretendent za zmago je viceprvak prejšnjega izbora, nekdanji finančni minister Rishi Sunak, ki naj bi že zbral dovolj podpisov podpore. Njegova najresnejša in zelo verjetno edina protikandidatka pa bo nekdanja obrambna ministrica Penny Mordaunt, ki je prav tako že kandidirala na prejšnjih volitvah in izpadla tik pred zadnjim krogom. Če Mordaunt ne bo zbrala dovolj podpisov, bo predsednik avtomatično postal Sunak.

Rezultati predčasnih volitev v Italiji
 / 26. 9. 2022
V soboto je zaprisegla 68. italijanska vlada pod vodstvom prve ženske premierke Giorgie Meloni, predsednice postfašistične stranke Bratje Italije. Mandat za sestavo vlade ji je dan prej podelil predsednik države Sergio Mattarella. Vladno koalicijo poleg njene stranke sestavljata še Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija Silvia Berlusconija. Salvini je v vladi zasedel mesto ministra za infrastrukturo in trajnostno mobilnost ter mesto podpredsednika vlade. Drugi podpredsednik vlade je postal nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, sedaj pa minister za zunanje zadeve Antonio Tajani iz Naprej Italije. V vladi tako največja stranka Giorgie Meloni zaseda deset mest, manjši koalicijski partnerici pa po pet. Še pet ministrstev bodo vodili nestrankarski tehnokrati. 

Stavka rafinerijskih delavcev v Franciji
 / 10. 10. 2022
Francoski predsednik Emmanuel Macron je naznanil, da bo Francija odstopila od Pogodbe o energetski listini. Gre za pogodbo, po kateri lahko podjetja tožijo države pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov, če države z zakoni ali drugimi ukrepi povzročijo finančno škodo investicijam podjetij. Pred Francijo so namero za odstop od pogodbe že sporočile Poljska, Španija in Nizozemska, Italija pa je od nje odstopila že leta 2016. Po odstopu pogodba državo zavezuje še nadaljnjih 20 let. Pogodba je bila v osnovi namenjena zaščiti tujih investicij v energetsko industrijo, predvsem na področju fosilnih goriv. Kritiki pa ji očitajo, da zavira prehod na obnovljive vire energije. 

Črnogorci in Črnogorke v 14 občinah so včeraj glasovali na lokalnih volitvah. Med njimi so tudi občanke in občani glavnega mesta Podgorice. Največja poraženka volitev je Demokratična stranka socialistov Črne gore predsednika države Mila Đukanovića. V Podgorici je sicer osvojila največ mandatov v mestnem svetu, a ni dobila večine. Za zmagovalca se je razglasil nosilec drugouvrščene liste Gibanja Evropa zdaj Jakov Milatović. Ob rezultatih volitev se je zahvalil občankam in občanom ter jim sporočil, da je Podgorica od včeraj zvečer svobodno mesto. Pričakuje, da pri oblikovanju koalicije ne bo imel težav.

porfirije
Temeljni dogovor med Črno goro in Srbsko pravoslavno cerkvijo
 / 5. 8. 2022
Ostajamo v Črni gori. V tamkajšnjem parlamentu so razrešili zunanjega ministra Ranka Krivokapića in obrambnega ministra Raška Konjevića. Poslanke in poslanci so z 41 glasovi v 81-članskem parlamentu ministra razrešili na predlog premierja Dritana Abazovića. Ta je predlog za razrešitev utemeljil z diplomatskim škandalom zaradi nespoštovanja postopkov pri postavljanju spominske plošče v Morinju, nekdanjem koncentracijskem taborišču Jugoslovanske narodne vojske. Konjević in Krivokapić sta pobudo za postavitev plošče speljala na lastno pest in o tem nista obvestila vlade in pristojnih organov. Abazović je ocenil, da je bila postavitev nezakonita, v nasprotju z interesom črnogorskih državljanov in v neskladju s prizadevanji za spravo. Črnogorska inšpekcijska služba je občini Kotor naložila, da spominsko obeležje v treh dneh odstrani.

Izraelsko vrhovno sodišče je zavrnilo štiri pritožbe proti dogovoru o morski meji med Libanonom in Izraelom. Sodišče je odločilo, da za določitev meje ni potrebna odobritev izraelskega parlamenta. Pobudniki pritožb so namreč zahtevali, naj izraelska vlada sporazum da na glasovanje v kneset. Odločitev utira pot podpisu sporazuma, ki je nastal ob mediaciji Združenih držav Amerike. Dogovor, ki je bil dosežen v začetku meseca, obema stranema omogoča izkoriščanje virov zemeljskega plina, vsaki na ločenih nahajališčih.

Lesotska volilna komisija je ugotovila, da so napačno dodelili poslanske mandate po parlamentarnih volitvah sedmega oktobra, zato je vrhovnemu sodišču predlagala, da zadrži prvo zasedanje parlamenta in spremeni dodelitev mandatov. Na volitvah je zmagala stranka Revolucija za blaginjo, ki jo vodi poslovnež Sam Matekane, najbogatejši človek v državi, ki jo obdaja Južna Afrika. Stranka je v 120-članskem parlamentu osvojila 56 mest.

Intervju s kandidatko za predsednico Republike Slovenije
 / 10. 10. 2022
V prvem krogu predsedniških volitev je s 34 odstotki slavil »neodvisni« kandidat Anže Logar. Poleg njega se je v drugi krog uvrstila še favoritka nekdanjih predsednikov Nataša Pirc Musar, ki je osvojila 27 odstotkov glasov. Za njima so se zvrstili Milan Brglez s 15 odstotki, Vladimir Prebilič z enajstimi, Sabina Senčar s šestimi, Janez Cigler Kralj s štirimi in Miha Kordiš s tremi odstotki. Volitev se je udeležilo za odstotno točko več kot polovica volilnih udeležencev. Uradni rezultati bodo razglašeni, ko državna volilna komisija prišteje še glasove s konzularnih predstavništev in glasove, ki so prispeli po pošti iz Slovenije in iz tujine. Prve bo preštela danes, druge pa drugega novembra. Pirc Musar in Logar se bosta v drugem krogu pomerila čez tri tedne – 13. novembra.

logar
Pogovor s kandidatom za predsednika Republike Slovenije
 / 14. 10. 2022
Mariborčani in Mariborčanke so v okviru participativnega proračuna izglasovali izvedbo 86 predlogov. Glasovanja se je udeležilo 2581 volivk in volivcev, starih vsaj 15 let. Večina je glasovala prek spleta, manjši del pa na sedežih četrtnih in krajevnih skupnosti. Vodja projekta Neva Pipan pravi, da so z odzivom načeloma zadovoljni.

Izjava

Glasovali so lahko za 150 različnih predlogov, vsak pa je lahko glasoval za več predlogov v skupni vrednosti 50 tisoč evrov. Izglasovani predlogi naj bi se izvedli v naslednjih dveh letih, skupno pa bo zanje namenjen milijon evrov. Pipan pove, kateri projekti so na glasovanju prejeli največ glasov. 

Izjava

Začela je veljati dopolnjena uredba o upravnem poslovanju, ki odpravlja krajevno pristojnost v postopkih spremembe podatka o spolu ter vpisa spremembe podatka o spolu v matični register. Spremembo so uvedli na predlog ministrstva za notranje zadeve in zagovornika načela enakosti. Z dopolnjeno uredbo želijo po trditvah ministrstva za zdravje transspolnim osebam omogočiti, da niso izpostavljene neprostovoljnemu razkritju transspolnosti lokalnemu okolju, saj to lahko privede do stigmatizacije in diskriminacije. Transspolne osebe tako lahko od zdaj postopek spremembe podatka o spolu opravijo na kateri koli upravni enoti in ne samo tam, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče.

Vir slike: Danijel Novakovič/STA, STAfoto

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.