Akademskih 15 novopečenega predsednika študentskega zbora

Oddaja
13. 11. 2014 - 15.30

 

Začenjamo v Veliki Britaniji. Nedavno opravljena študija je ponudila veliko bolj realen pogled v neplačana pripravništva in posledice, ki jih le-ta imajo na materialno eksistenco posameznic in posameznikov v takšnih razmerjih. Šestmesečno delo v neplačanih pripravništvih povprečnega delavca v Londonu tako stane slabih šest tisoč funtov oziroma okoli 900 funtov mesečno. V Manchestru bi za preživetje istega obdobja plačali slabih 1000 funtov manj, torej okoli pet tisoč. V Združenem kraljestvu je sicer v takšna izkoriščevalska razmerja ujetih okoli 21.000 delavcev. Kar 70 odstotkov ljudi je mnenja, da so neplačana pripravništva nepravična, saj privilegirajo tiste iz bogatih družin, ki si zaradi brezskrbnosti do preživetja neplačano delo lahko privoščijo. Vendar so se številni mladi kljub temu prisiljeni pustiti izkoriščati. Neplačana pripravništva jim namreč za odtenek povečajo že tako skope možnosti za redno zaposlitev. Več kot petdeset odstotkov začetnih delovnih mest v večini podjetij namreč zasedejo delavci, ki so si pri njih že nabrali izkušnje v obliki neplačanega dela.

 

Sindikat britanskih visokošolskih in akademskih delavcev je pred kratkim na 69 univerzah širom po Britaniji organiziral bojkot. Zastavljen je kot odgovor na predlagane spremembe pokojninskega sistema. Profesorji tako ne bodo ocenjevali esejev in izpitov, prav tako pa bodo omejene kontaktne ure. Vodstva univerz so se na njihova dejanja nemudoma odzvala. Akademikom, ki so se pridružili bojkotu, so zagrozili z zamrznitvijo plač. Večini nezadovoljnih profesorjev se bo tako zamrznilo od 25 do 100 odstotkov dnevnega plačila. Nedemokratičnim rezom v proračun se tako očitno ni več mogoče upreti niti z razpravo niti z nepokorščino.

 

Medtem pa so študenti, ki živijo v prostorih kampusa University College v Londonu, za več dni ostali brez tople vode. Vodstvo kampusa je ogorčenim študentom ponudilo, da lahko uporabljajo kopalnice v prostorih telovadnice, oddaljene cele tri kilometre. Prhe potrebnih študentov bi s kartico mestnega prometa takšna pot stala slabe tri funte. Sicer je omenjeni kampus že tako ali tako na slabem glasu zaradi slabih bivalnih razmer, nezadovoljstvu pa botrujejo še neproporcionalno visoke najemnine.

 

Iz kabineta finskega ministra za izobraževanje je pred dnevi prišel na mizo predlog, ki predvideva šolnine za tuje študente, prihajajoče iz držav zunaj območja Evropske unije. Argumenti v podporo predlogu se opirajo predvsem na raziskavo, ki ugotavlja, da se je število tujih študentov na Finskem v zadnjih desetih letih več kot potrojilo – tako tam zdaj študira okoli 20.000 študentov, ki prihajajo iz držav zunaj EU. Rezultati številnih drugih študij pa kažejo, da ugodnosti, ki jih prinesejo na lokalnih tleh zaposleni tuji diplomanti, presežejo stroške, namenjene njihovem izobraževanju. In čeprav na Finskem kar dve tretjini tujih študentov ostane tam tudi po koncu študija, gre tamkajšnja vlada v rezanje stroškov in prelaganje le-teh na pleča študentov, ki ponavadi že tako ali tako prihajajo iz držav z nižjim standardom.

 

Kapitalski interesi, lično zamaskirani v razne privatne izobraževalne ustanove, so v Nigeriji naredili naslednji korak v gonji po akumulaciji profitov. Tamkajšnje privatne univerze so stopile skupaj in se podale v kampanjo, s katero zahtevajo svoj kos pogače, sicer namenjene javnim izobraževalnim zavodom. Denar zahtevajo tako od državnih kot lokalnih oblasti, njihov glavni argument pa je, da izpolnjujejo podobne pogoje kot javne univerze. Tako bi naj predvsem privatne šole s svojimi programi bile bitko proti nezaposljivosti mladih Nigerijcev. Eden izmed argumentov je tudi, da je izobraževanje tako imenovani »dolgoročni poslovni projekt«, ki v prvih 15 letih prinaša zelo nizke dobičke. Tega pa brezdelni razredi, ki živijo od profitov, ustvarjenih na plečih drugih, nikakor ne morejo požreti, zato v zameno zahtevajo državni denar. Kampanji so se že uprli številni akademiki in posamezniki, ki opozarjajo, da so bile javne univerze vzpostavljene z namenom omogočanja izobraževanja tistim, ki si ga drugače ne morejo privoščiti. Avtorjem kampanje so predlagali, da naj raje uvedejo kreativne programe, ki bi denar črpali iz privatnega sektorja, saj je ta v Nigeriji še posebej dinamičen.

 

Nadaljujemo z novicami iz domačih logov. V torek, 11. novembra, je potekala konstitutivna seja novega študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Kot edini kandidat je bil na mesto predsednika zakonodajne veje izvoljen Tilen Gorenšek, študent prvega letnika podiplomskega študija na Fakulteti za družbene vede. Novopečeni predsednik je Radiu Študent zaupal, kakšne aspiracije in ambicije ima v prihajajočem mandatu:

klik

 

Ob dejstvu, da se poslanci študentskega zbora velikokrat vedejo nezainteresirano in odtujeno, je Gorenšek pojasnil, kako dojema vlogo njihovega predsednika:

klik

 

Sicer pa lahko več o sami konstitutivni seji novega študentskega zbora slišite jutri ob treh v oddaji »Kaj pa univerza?«.

 

Študentje, pozor! Obeta se nam sprememba zakonodaje, ki ureja področje študentskega dela. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi po hitrem postopku poslalo Zakon o spremembi Zakona o matičnih evidencah v presojo državnemu zboru. Z njim želijo študente vključiti v shemo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, spremembe pa naj bi začele veljati prihodnje koledarsko leto. Govori Žiga Schmidt, aktualni predsednik Študentske organizacije Slovenije:

klik

Komentiral je tudi odločitev, da se delež davčnega bremena z delodajalca prevali na delojemalca:

klik

 

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

 

Iniciativa za demokratični socializem v sodelovanju s fundacijo Rosa Luxemburg vabi na javno razpravo »Trojanski konji pred vrati EU: TTIP, CETA in TiSA«, ki bo potekala jutri, v petek, 14. novembra, ob 17.30, v prostorih Mestnega muzeja Ljubljana. Gostje dogodka bodo John Hilary, izvršni direktor fundacije War on Want ter avtor brošure »Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo – TTIP«, Manuel Montes, višji svetovalec za finance in razvoj pri South Centru ter sindikalista Goran Lukić in Branimir Štrukelj. Tuja gosta bosta naslovila glavne sporne vidike omenjenih sporazumov in razložila škodljive učinke finančnih mehanizmov, ki jih sporazumi vključujejo. Domača gosta pa bosta predstavila nevarnosti, ki jih sporazumi prinašajo za Slovenijo, slovenski trg dela in javni sektor.

 

Študentsko društvo Iskra v tekočem študijskem letu pripravlja serijo filmskih večerov, na katerih bodo predvajali različne dokumentarne in umetniške filme z družbeno angažirano tematiko. Prvi filmski večer bo potekal v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri v učilnici 34 na Filozofski fakulteti. Predvajan bo dokumentarec »Inside job«, ki se ukvarja z vzroki svetovne finančne krize 2008, katere posledice močno čutimo še danes.

 

Diskusijsko-filmsko-bralni krožek pedagoške fakultete vabi na predavanje »Podjetništvo v osnovne šole - neoliberalna politika v šolah«. Gost bo Marjan Šimenc, osrednja tema pa bo vpliv neoliberalne doktrine na javno šolstvo in spremembe, ki se posledično dogajajo na tem področju. Predavanje se bo odvilo danes ob 18. uri v učilnici 16 Pedagoške fakultete.

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.