Svetlana Makarovič in Dennis González: Pelin žena

Oddaja
17. 7. 2021 - 13.00

Izrisuje se leto 1986; govora je o perestrojki, v kinih se vrti Top Gun, domače glasbene lestvice pa si prisvaja Marijan Smode. Danes bomo v oddaji Razširjamo obzorja poslušali skupni album šansonjerke in pesnice Svetlane Makarovič ter ameriškega jazz trobentača Dennisa Gonzáleza. Album je naslovljen Pelin žena in je izšel leta 1986 pri založbi filmske produkcijske hiše Brut.

Povejmo najprej nekaj o manj poznanem avtorju. Dennis González prihaja iz Dallasa v Teksasu, album pa sta z Makarovič posnela leta 1985 v ljubljanskem Studiu Tivoli, ko se je González že tretje leto mudil v Jugoslaviji in vodil jazz delavnico v Ljubljani. Delavnica New Music Workshop je spremljala 23. in 24. izvedbo Jazz festivala Ljubljana leta ‘83 oziroma ‘84 ter prvo izvedbo festivala Druga godba leta ‘85. V festivalski repertoar je vnesla elemente »nove glasbe« oz. »new music«, kakor je svojo glasbo poimenoval González, ki je ni razumel nujno kot jazz. Sodelujoči na delavnici, tudi mlajši, nejazzovski glasbeniki, so nato nastopili kot Dennis Gonzales New Music Workshop Ensemble. Na nastopu leta 1983 so med publiko izzvali ogorčenje, a so v retrospektivi po mnenju idejnega pobudnika delavnice, Zorana Pistotnika, »premaknili meje dojemanja sodobne jazzovske glasbe še za nekaj korakov v svobodo«, González pa je tako pustil pomemben pečat na jazz sceni na Slovenskem.

González na albumu Pelin žena igra trobento, poleg tega pa je tudi aranžiral glasbo in produciral izdajo. Za revijo Glasbena mladina je novinar Peter Amalietti leta ‘85 po snemanju albuma z njim opravil intervju, v katerem je González razložil, da svoje kompozicije razume kot »novo glasbo«, ki vsebuje jazz, a tudi etnične glasbe tretjega sveta, minimalizem, surrealizem in južnoameriško glasbo.

S Svetlano Makarovič, takrat že uveljavljeno šansonjerko in poetinjo, sta se verjetno spoznala na delavnici leta 1984, na kateri so bili tudi njuni skupni znanci. Programska vodja Jazz festivala Ljubljana sta bila takrat Zoran Pistotnik in Stane Sušnik, na delavnici pa je kot Gonzálezov pomočnik sodeloval tudi Lado Jakša, znameniti altsaksofonist in klaviaturist, ki glasbili odigra tudi na studijski izvedbi albuma. 

Melanholična femininost Makarovič in improvizatorska senzibilnost Gonzáleza sta se ujeli in tako je nastalo šest skladb, ki tvorijo ploščo Pelin žena. Prisluhnimo prvi skladbi z albuma, ki je naslovljena Temna noč.

KOMAD: Temna noč

Album Pelin žena je Svetlana Makarovič poimenovala po svoji istoimenski pesniški zbirki iz leta 1974, enak naslov pa nosi tudi pesem iz zbirke, ki je uglasbena na albumu. Pred nekaj tedni preminuli pesnik Josip Osti, ki je Makarovič spremljal že od njene prve zbirke, je nekoč za avtorico rekel, da o »grdem, kajti ni gršega od nasilja in umora, ustvarja lepe pesmi«. Zastavlja eksistencialna vprašanja, pripovedno zastavljena skozi motiviko in oblike folklornega pripovednega pesništva, še posebej v pesmih od 70-ih let dalje.

Po mnenju komparativistke Tjaše Abazović poezija Svetlane Makarovič človeka upesnjuje kot »ranljivega, a hkrati nevarnega, smrtonosnega in smrtnega«. Človekovo bivanje je zato groteskno in tej usodi ne more uiti, lepota poetike pa se zlu zoperstavi in ga jasno obsoja. To pa lahko rečemo tudi za uglasbitve.

Prisluhnimo naslovni skladbi – tole bo zaklinjajoča Pelin žena.

KOMAD: Pelin žena

Žalik žena je lik iz slovenske oziroma zlasti iz koroške mitologije in folklore. V raznih variantah se ji reče tudi »žark žena«, »žalk žena« ali samo »žalka«, gre pa za starejšo dolgolaso žensko, oblečeno v belo, ki ima čarobne zmožnosti. Pastirjem in domačijam so lahko uresničile želje, a le, če so jih ljudje pustili pri miru. Ampak v svetu Makarovičine poezije žensk, tako kot v resničnem svetu, pač niso pustili pri miru. Zato demonska žalik žena, maščujoč se, nabira pelin in kuha grenak strup. Komaj znosna repeticija osnovnega motiva, najprej v kanonu saksofona in vokala, ki nato sovpadeta, pa spominja na blazno načrtovanje maščevanja in vračanje k istim mislim, znova in znova.

O povezavi med zatiranjem žensk, procesi proti čarovnicam in začetki kapitalizma je med drugimi pisala Silvia Federici v svojem znamenitem delu Kaliban in čarovnica, ki je v slovenskem prevodu izšlo leta 2019 pri založbi Sophia. Opisuje, kako so bile tako imenovane »čarovnice« v resnici pogosto zdravilke in zeliščarke, ki so živele obrobna življenja, ločena od skupnosti, in so poznale metode nadzora nad reprodukcijo oz. splavi, porodi in zanositvijo. Zato so bile moteč dejavnik pri uveljavitvi patriarhalnega kapitalističnega reda v paktu s Cerkvijo. Po njem naj bi v materinski vlogi skrbele za reprodukcijo družine, pregoni čarovnic pa so omogočili nadzor nad reproduktivno vednostjo in telesi žensk. V časih, ko je bila vera v nadnaravno še vedno nekaj običajnega – tudi med navdušenci nad znanostjo v 17. stoletju, kakršen je bil Valvasor – so čarovnice pretile novemu redu in ga s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi ogrožale. Premestitev dela v zasebno sfero pa je na tehtnico spolne enakosti pristavilo precejšnjo utež v škodo žensk.

Pelin kot zel v ljudski medicini ima sicer vrsto učinkov na telo: blaži menstrualne krče, v večjih odmerkih deluje tudi kot sredstvo za sprožanje porodnih krčev in s tem splava, v še večjih količinah pa deluje kot smrtonosen strup. Slednje je očitno cilj žalik žene v pesmi, ki zatrdi, da bo »vsak sam v svetu«. V pesmi lahko tako najdemo bajno razraščen vrt interpretacij in pomenov.

Sledi tretja skladba, tudi zadnja na A-strani plošče, ki je naslovljena Uspavanka.

KOMAD: Uspavanka

Pobudo za Gonzálezov New Music Workshop v okviru Jazz festivala Ljubljana sta dala Zoran Pistotnik in Stane Sušnik, programska vodja festivala in tudi bivša sodelavca Radia Študent. Na delavnici leta 1984 sta Dennis González in Svetlana Makarovič najverjetneje navezala stik, oba pa sta poznala Lada Jakšo.

González je nato na snemanje albuma povabil še Gerarda Bendiksa iz Dallasa, ki eklektično vijuga po jazz ritmih na bobnih. Tenorski saksofon pa na albumu igra Mario Marolt, ki danes deluje kot DJ Electrosaurus. Skupina petih glasbenikov je v tej postavi album tudi predstavila na koncertu nekje pri pokritem bazenu v Tivoliju.

Prisluhnimo sedaj tretji skladbi z albuma – spoju šansona, jazza in nove glasbe; izštevanki, ki nosi naslov Ura.

KOMAD: Ura

Svetlana Makarovič se je kot glasbenica izkazala že z dvema poprejšnjima albumoma, Nočnim šansonom in Dajdamskimi portreti, izdala pa je tudi že dve kaseti s pesmimi za otroke. Pesmi je običajno napisala sama in jih na prvencu Nočni šanson tudi sama odigrala, na kasnejših albumih pa so razna glasbila igrali drugi glasbeniki. Tako je na Dajdamskih portretih Svetlana Makarovič že sodelovala z Ladom Jakšo. Jakša, izkušen saksofonist in klaviaturist, je bil pred tem član jazz fusion skupin Sončna pot in Jutro ter prog folk benda Sedmina, sodeloval pa je tudi s Tomažem Pengovom, Vladom Kreslinom in Janijem Kovačičem; na albumu Pelin žena igra klaviature in altovski saksofon.

Plošča Pelin žena v opusu Svetlane Makarovič ostaja unikat. Po tem albumu se je na preostalih dveh izdajah, Večerni šansoni in Namesto rož, vrnila k pop šansonu. Leta 1999 je pri Vinylmania Records izšel ponatis albuma, skupaj z njegovim pred tem nikoli izdanim dvojčkom Pelinov med, na katerem je umetnica uglasbila ljudske pesmi. Vsota njenega jazzovskega melosa je torej zaobjeta na plošči Pelin žena, zlasti njena B-stran pa nakazuje tudi raziskovanje drugih odvodov glasbe v skladu s principi Gonzálezove nove glasbe in njene žanrske prepustnosti. Za konec prisluhnimo še skladbama Romanje in Kresna pesem.

KOMAD: Romanje

KOMAD: Kresna pesem

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

Izbor onkraj emotikonov!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness